Kaj nam lahko prejšnje stoletje pove o tem tisočletju je pomenljiv podnaslov Štefančičeve zbirke esejev, v kateri se povečini znajdejo zvezdniki popularne kulture, od pisateljev, igralcev in novinarjev do filmov, krajev in subkultur. Foto: UMcO
Kaj nam lahko prejšnje stoletje pove o tem tisočletju je pomenljiv podnaslov Štefančičeve zbirke esejev, v kateri se povečini znajdejo zvezdniki popularne kulture, od pisateljev, igralcev in novinarjev do filmov, krajev in subkultur. Foto: UMcO
Alojz Ihan v Državljanskih esejih s klinično mirnostjo secira človekovo moralo in hkrati niti v enem trenutku ne moralizira – "morala je del naše anatomije in našega funkcioniranja, je edina, ki jo imamo, in bolj, ko jo poznamo, bolje jo bomo znali uporabljati za bivanje na kosu zemlje, kjer smo se rodili". Foto: Študentska založba,

Strokovna žirija v sestavi Edvard Kovač, Ignacija J. Fridl, Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič je tokrat izbirala med 17 esejističnimi deli.

Ihan v Državljanskih esejih s pronicljivo neposrednostjo primerja le na videz uspešno zgodbo slovenske tranzicije z vprašanjem s strani političnih elit še vedno kolektivizirane odgovornosti in družbene solidarnosti. Rdeča nit nabora enajstih esejev je vprašanje morale, o kateri avtor premišljuje brez vrednostnih opredelitev, zgolj kot o "fiziološkem naravnem pojavu", objektivno in stvarno.

Škamperle se v Endimionovih sanjah, podnaslovljenih Oblike imaginacije in simbolne tvorbe, spopada s ključnim zgodovinskim trkom civilizacij - razhodom med poljedelsko in urbano kulturo ter temeljnim konfliktom njunih simbolov. Eseji ponujajo razmislek o kulturni zgodovini od njenih začetkov prek antike, srednjega veka do moderne dobe, avtor pa posebno pozornost nameni področju imaginacije in simbolnim oblikam, ki spremljajo razvoj zahodne civilizacije in so temeljni gradniki smisla.

Delo Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo prinaša 21 esejev, pisanih v Štefančičevem značilnem pogovornem slogu. V naboru esejev avtor spregovori o velikih, večinoma mejnih, celo skrajnih imenih in fenomenih kulturnega in družbenega dogajanja v 20. stoletju.

Podelitev na Rašici
Nagrajenca bodo razglasili 18. septembra zvečer v Klubu Cankarjevega doma, nagrado Marjana Rožanca pa podelili 21. septembra na Trubarjevi domačiji na Rašici.