Knjige
(5)

Poudarki

  • Pripravil Kozma Ahačič, sodelovali tudi: Vinko Ošlak, Matjaž Črnivec, Mihael Glavan, Geza Filo, Nenad Vitorović, Benjamin Hlastan, Todd Hunnicutt in Drago Sukič
Tokratna izdaja Abecednika obsega tudi spremno študijo, ki povzema dosedanja dognanja o Abecedniku ter prinaša nekatera nova opažanja, na primer o naslovnikih Abecednika ter o razmerju Trubarjevega besedila do predloge Johanna Brenza. Foto: MMC RTV SLO
Trubarjev Abecednik
Abecednik je sestavljen iz petih delov - predgovor, abecednik, katekizem s kratkim uvodom, molitve pred jedjo in po jedi ter zjutraj in zvečer, rimske in arabske številke. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Trubar v sodobnem jeziku

Dodaj v

Trubar preveden v sodobno slovenščino

Za spoznavanje preroka in apostola slovenskega naroda
14. oktober 2008 ob 18:33
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Trubarjevem letu smo se utemeljitelja slovenskega jezika spomnili z vrsto dogodkov po vsej Sloveniji. A koliko Slovencev sploh zna brati Trubarjev jezik?

Ker je odgovor na to vprašanje "le peščica strokovnjakov", so se v Združenje Trubarjev forum odločili, da Abecednik prevedejo v sodobno slovenščino. Z zbirko Trubar v sodobnem jeziku želijo omogočiti, da bodo Trubarja lahko nekoč prebirali tudi učenci v osnovnih šolah. "Na ta način želimo Trubarja obuditi od mrtvih," je o projektu povedal predsednik združenja Drago Sukič, ki meni, da delamo s tem, ko Trubarja obravnavamo le kot avtorja prvih dveh slovenskih knjig, krivico. Upa, da bo prevod omogočil čim več Slovencem, da ga bodo ob branju in razumevanju "spoznali kot preroka in apostola slovenskega naroda".

Abecednik je prva knjiga zbirke Trubar v sodobnem jeziku. Matjaž Črnivec iz uredniškega odbora je napovedal dve izdaji Abecednika. Prva je namreč študija in vsebuje prepis izvirnika, kjer je gotica nadomeščena z latinico, na eni in prevod na drugi strani. Načrtujejo pa še t. i. popularno izdajo, ki bo vsebovala le prevod in bo tudi cenovno bolj dostopna. Naslednje leto pa naj bi izšel tudi Katekizem.

Retorično bogat jezik
Med ovirami, na katere so naleteli prevajalci pri svojem delu, je Črnivec omenil predvsem jezik 16. stoletja. Podobnega mnenja je bil tudi prevajalec Abecednika Kozma Ahačič, ki pravi, da je bilo kljub pomoči več sodelavcev prevajanje težko. "Pri prevajanju smo poskušali obdržati čim več Trubarjevih retoričnih značilnosti, vendar ne za vsako ceno, saj smo se držali načela dinamičnega prevajanja besedila," je poudaril Ahačič in opozoril, da Trubar ni pisal v preprosti slovenščini, kot misli večina, pač pa v retorično bogatem jeziku. "V prevodu se nam kaže kot oblikovalec visoke knjižne slovenščine," dodaja Ahačič, ki je prispeval tudi opombe ter spremno študijo k "novemu" Abecedniku. Pri prevajanju so si pomagali s primerjavo nemške in latinske različice malega katekizma Johanna Brenza, na katerega se je Trubar naslanjal pri pisanju Abecednika.

Ahačič meni, da je bil osnovni namen Abecednika, ki je izšel v približno 500 izvodih, širjenje branja in ne še pisanja, namenjen pa je bil predvsem mladim in preprostim Slovencem, ki so bili sprva le poslušalci, pozneje pa tudi bralci njegovih del. Glavni razširjevalci pa so bili predvsem učitelji in pridigarji.

Edini Abecednik hranijo na Dunaju
Da bi si bralec lažje predstavljal, kako je bil videti stari Abecednik, so na koncu knjige priložili posnetke tega Trubarjevega dela. Ta se je ohranil v enem samem izvodu v dunajski narodni knjižnici. Gre za skupno vezavo Katekizma iz leta 1550 in Abecednika iz leta 1555, saj je bilo tedaj v navadi, da so skupaj vezali več del s podobno vsebino – knjige so se namreč večinoma prodajale v nevezani obliki.

M. K.

Prijavi napako
Komentarji
ekstatik
# 15.10.2008 ob 09:07
Da ne bomo le govorili, temveč tudi poznali!
metodus
# 14.10.2008 ob 22:57
Ta novica bi morala biti na prvih straneh kot pomembna novica. Slovenci
se ne zavedamo, kaj je ta velik Slovenec in velik človek naredil za
razvoj slovenskega jezika; kako je prevedel del Biblije, kako so ga
preganjali in je vedno znova vztrajal: nikoli ni klonil. Kako veliko delo
so naredili vsi naši protestanti!!! Se zavedamo, kako veliko znanja
je bilo potrebnega, da si prevedel celotno Biblijo, četudi na podlagi
Luthrovega prevoda? Da si moral začeti iz nič, stalno bežati in se
skrivati, ko nisi vedel, ali boš jutri mogel nadaljevati svoje poslanstvo?
Slovenci bi se morali večkrat spomniti ne samo Trubarja, pač pa
vseh naših protestantov! Ljubezen do jezika - ljubezen do domovine.
Lubi Slovenci.
Alchemist
# 14.10.2008 ob 22:06
Zelo lepa zadeva...to bi moralo biti na razpolago v vsaki slovenski knjižnici...in sramotno je da za to ministrstvo za kulturo ni prispevalo niti ficka...Vasko go home!
Truga
# 14.10.2008 ob 19:51
Kompas je pravi, iz Trubarjevega narečja v moderno slovenščino. S tem, upam, je neizpodbiten konec neke novodobne jezikovne filozofije (ve se iz katerih logov prihaja ideja), naj se "zaradi spoznavanja slovenskih dialektov" moderno slovenščino veriži v narečja. Kakorkoli, vlada naj poskuša narediti kvalificirano komisijo za program in finančno podpreti prevode ne le Trubarja in drugih protestantov, ampak vse ali večino za Slovence in njihov jezik znanih in pomembnih slovenskih tekstov skozi zgodovino.
enya27
# 14.10.2008 ob 19:12
edina lepa novica danes, res pohvalno!!
Kazalo