Med letos najpogosteje omenjenimi imeni je tudi naš 'sosed' - leta 1939 v Trstu rojeni Claudio Magris. Foto: EPA
Med letos najpogosteje omenjenimi imeni je tudi naš 'sosed' - leta 1939 v Trstu rojeni Claudio Magris. Foto: EPA
Carlos Fuentes
Mehičan Carlos Fuentes spada med največje še živeče pisce španskogovorečega sveta.
Philip Roth
Ameriški pisatelj judovskega porekla Philip Roth je najbolj znan po svoji romaneskni trilogiji iz devetdesetih let - American Pastoral (1997), I Married a Communist (1998) in The Human Stain (2000).

Do dokončne razglasitve imajo literarni krogi še nekaj časa za ugibanje glede izbire letošnjega nagrajenca. Imena nekaterih kandidatov se ponavljajo že več let, večno vprašanje pa je, ali se bo akademija letos odločila za svetovno znanega ali širši javnosti manj znanega literata.

Vse celine so v igri
Med možnimi oziroma bolj verjetnimi kandidati se največkrat pojavljajo italijanski esejist in romanopisec Claudio Magris, avstralski pesnik Les Murray, ameriški pisatelj Philip Roth. Med po vsem svetu znanimi avtorji so tu še ameriški pisatelj Don DeLillo, sirski pesnik Adonis, Italijan Antonio Tabucchi, "večni" izraelski kandidat Amos Oz in mehiški postmodernist Carlos Fuentes.

Nič ni gotovega
Med malo manjkrat omenjene kandidate za lavreate se uvrščajo tudi v svetu manj poznani avtorji, kot sta Maryse Conde iz Francije ali Estonec Jaan Kaplinski; da bi zmagal "neznanec", ni nemogoče, v zadnjih letih velja spomniti le na imeni Imre Kertész (2002) in Gao Šingdžian (2000).

Svojevrstno presenečenje je leta 2005 pripravil veliki angleški dramatik in družbeni kritik Harold Pinter, saj se je takrat kot najverjetnejšega nagrajenca omenjalo Orhana Pamuka. Pričakovanjem je bilo nato zadoščeno lani, ko je priznanje v resnici dobil kontroverzni turški romanopisec.

Samotarska "Učiteljica klavirja"
Največ polemik je v zadnjih letih sprožila nagrajenka leta 2004, Elfriede Jelinek. Ne le, da se nekateri konservativnejši literarni krogi nikakor ne morejo sprijazniti z njeno radikalno poetiko, avstrijska literatka se zaradi svojega strahu pred množicami (oziroma 'socialne fobije') tudi ni udeležila podelitve. Zbrane je nagovorila le prek zaslona.

Nobelove nagrade dobitnikom izročajo 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja sklada, Alfreda Nobela (1833-1896). Nagrajence za literaturo izbira 18 dosmrtnih članov 219 let stare Švedske akademije.

Kandidate lahko predlagajo člani drugih literarnih akademij in institucij, profesorji književnosti in Nobelovi nagrajenci. Švedska akademija vsako leto prejme povprečno po 350 predlogov za kakšnih 200 različnih kandidatov. V ožji izbor jih pride pet, uradno pa imen finalistov ne objavljajo.