Leta 1970 se je bil Darviš iz domovine prisiljen zateči v Moskvo, od tam pa v Kairo, Bejrut in veliko drugih arabskih prestolnic. Foto: F. J. Vargas
Leta 1970 se je bil Darviš iz domovine prisiljen zateči v Moskvo, od tam pa v Kairo, Bejrut in veliko drugih arabskih prestolnic. Foto: F. J. Vargas
Leta 1988 je izraelski parlament razpravljal o Darviševi pesmi, češ da je napad na judovsko državo. Darviš se je zagovarjal, da je v pesmi zahteval le osvoboditev Zahodnega brega, arabskega vzhodnega Jeruzalema in Gaze. 'Zapustite našo zemljo. Našo obalo, naše morje. Naše žito, našo sol, našo rano,' je takrat zapisal. Foto: EPA

67-letni pesnik je bil po kirurškem posegu na odprtem srcu v kritičnem stanju; predtem je bil že dvakrat operiran na srcu, leta 1984 in 1998. Po drugi operaciji je napisal pesem Smrt, premagal sem te, sicer pa je v svojih poudarjeno liričnih delih Darviš pel predvsem o tragediji preganjanega palestinskega naroda.

Glas palestiskih sanj o državi
Darviš je bil član Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), iz katere je izstopil v znak protesta proti sporazumu iz Osla, ki Palestincem po njegovem prepričanju ni prinesel "pravičnega miru". V tujini najbolj znan palestinski pesnik se je leta 1941 rodil v vasi Al-Birwa v Galileji, ki je bila v prvi arabsko-izraelski vojni zravnana s tlemi; sedemletni fant je takrat postal del tiste polovice arabskega prebivalstva palestine, ki je bilo ob ustanovitvi Izraela pregnano s svojih domov.

Arafatov pisec govorov
Prvo pesem je napisal pri 19 letih, prvo zbirko (Oljčni listi) pa je izdal pri 22. Sledilo je več kot 20 pesniških zbirk in pet proznih del, prevedli pa so ga že v več kot dvajset jezikov. Omeniti velja tudi, da je leta 1988 napisal palestinsko deklaracijo neodvisnosti, Jaserju Arafatu pa besede, ki jih je leta 1974 izrekel pred ZN-om: "Prihajam z oljčno vejico miru in puško borca za svobodo v rokah. Ne pustite, da mi vejica pade iz roke."

Darviševa slavna pesem iz leta 1964, Identiteta (Sajjel: Ana arabi) na temo izraelskega obrazca, ki mora biti izpolnjen, je postala himna, ki jo je pozneje prevzel celotni arabski svet. V torek bo v Ramali pokopan z vsemi častmi. To bo verjetno največja pogrebna slovesnost po Arafatovi smrti leta 2004.