Uršljanko leta 2017 so razglasili na sklepni prireditvi Festivala mlade literature Urška, ki se je odvila v Slovenj Gradcu. Foto: Tomo Jeseničnik/JSKD
Uršljanko leta 2017 so razglasili na sklepni prireditvi Festivala mlade literature Urška, ki se je odvila v Slovenj Gradcu. Foto: Tomo Jeseničnik/JSKD

Na zavest o hkratnosti individuuma in družbe, v kateri se nahaja, nas navede tudi citiranje različnih (za avtorico pomembnih) del oz. njihovih avtorjev (Sorrentin, Tabrizi, Ungaretti), ki na subtilen način razširijo zorni kot branja pesmi, hkrati pa so organsko vključene v njeno tkivo. V pesmih je pogosto čutiti odpor do marginalizacije drugačnosti in do težnje po izničenju celih nacij, ki se dogajajo v današnjem času na evropskem prostoru, zato raziskuje – otožne vzhodne dežele, … ki jih na mentalnem zemljevidu Evrope ... ni mogoče najti, čeprav resničnega zasedajo skoraj polovico … Skrb za usodo družbe sicer ni v prvem planu, določa pa (kot rečeno) perspektivo izrekanja.

Iz utemeljitve
Ana Porenta
Nagrajenko je razglasila Ana Porenta, državna selektorica, pesnica in urednica, ki se je podpisala tudi pod utemeljitev. Foto: Tomo Jeseničnik/JSKD

Uršljanko 2017 je na sklepni prireditvi v petek zvečer v Slovenj Gradcu razglasila selektorica festivala Ana Porenta. "Priča smo bivanjski, razmišljujoči, globoko iskreni in tudi družbenokritični poeziji, s katero tvorka (ne brez dvomov in strahu) išče lastno identiteto in najde svoj izraz ter na svoj (navdihujoč) način obračunava z vrojenim in privzgojenim," je v utemeljitvi odločitve za zmagovalko med drugim zapisala tudi pesnica in urednica Ana Porenta.

Kot še piše v utemeljitvi, Katarina Gomboc pošilja zaokrožen cikel desetih pesmi, ki se začenja s "Še vedno se spopadaš z besedami, ki so se razrasle v tebi" in končuje s tem, da je treba "do konca verjeti v pisanje". "Ko razpre pesniško zgodbo od otroštva prek odraščanja, zapuščanja območja udobja, tujosti in bojazni pred zavezujočimi odnosi, potovanja po resničnih in notranjih pokrajinah ... dojamemo, da je pisanje prispodoba za življenje, v katerem pesnico zaskrbi, ali bo našla pravo pot: 'samo upaš, da ne boš zašel v obrabljenih mataforah'. Pisanje dojema kot najbolj iskreno soočenje s sabo, saj samo s pisanjem lahko izreče tisto, o čemer noče govoriti na glas. Njene pesmi tudi zato nimajo stalne oblike, prosti verz se prilega vsebini, ki je zdaj detajlno usmerjena (kratki, vsebinsko polni verzi), zdaj panoramsko razširjena (dolgi, prozni verzi); še vedno pa zajema osebno preizpraševanje širšega konteksta."

Katarina Gomboc (1993) trenutno končuje magistrski študij slovenskega in ruskega jezika."Jezik poezije je zgolj eden izmed jezikov, ki jih govorim, je moj način izražanja tistega, kar mi ne uspe izreči skozi vsakdanji govor," pravi o sebi mlada pesnica, ki pa si, kot dodaja, kljub veliki ljubezni do branja in pisanja poezije želi pisati predvsem prozo.

Med 116 mladimi poeti
Poleg nagrajenke so se v finale za naziv uvrstili še Tea Plesničar iz Nove Gorice, Helena Zemljič iz Jurovskega Dola, Patrik Holz iz Ankarana in Jan Franc Podbrežnik iz Žalca. Skupaj se je na natečaj revije Mentor prijavilo 116 literatov, mlajših od 30 let, med katerimi je šest regijskih selektorjev izbralo 22 nominirancev, selektorica pa je med njimi določila pet omenjenih finalistov.

Izid prvenca in pot na Češko
Nagrajenki bosta organizatorja festivala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke in bo predstavljen na festivala Urška 2018. Poleg tega bo zmagovalka junija prihodnje leto gostovala na mednarodnem festivalu Evropski pesniki v živo 2018 na Češkem v ugledni družbi avtorjev iz več držav.

S papirja na oder
Danes se festival v koroškem mestu končuje z dopoldansko delavnico v Knjižnici Ksaverja Meška, v tednu po festivalu pa se bo del spremljevalnega programa odvil tudi v Ljubljani. V torek zvečer bo v Skladovnici na ogled avtorski projekt KUD Krik in KD Svoboda osvobaja z naslovom Šifra: sam zase v režiji Brine Klampfer. Predstava je nastala po motivih pesmi in kratkih zgodb finalistov literarnega natečaja Urška 2016 Sare Fabjan, Aleša Jelenka, Eve Markun, Kaje Pinter in Tima Uršiča.

Pravzaprav se bo dogajanje raztegnilo vse do četrtka, ko pripravljajo branje finalistov z moderiranjem Ane Porenta v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Pred tem bo kot uvod v branja ob 19. uri lanski državni selektor Aljoša Harlamov vodil pogovoru z uršljanko 2016 Evo Markun.

Na zavest o hkratnosti individuuma in družbe, v kateri se nahaja, nas navede tudi citiranje različnih (za avtorico pomembnih) del oz. njihovih avtorjev (Sorrentin, Tabrizi, Ungaretti), ki na subtilen način razširijo zorni kot branja pesmi, hkrati pa so organsko vključene v njeno tkivo. V pesmih je pogosto čutiti odpor do marginalizacije drugačnosti in do težnje po izničenju celih nacij, ki se dogajajo v današnjem času na evropskem prostoru, zato raziskuje – otožne vzhodne dežele, … ki jih na mentalnem zemljevidu Evrope ... ni mogoče najti, čeprav resničnega zasedajo skoraj polovico … Skrb za usodo družbe sicer ni v prvem planu, določa pa (kot rečeno) perspektivo izrekanja.

Iz utemeljitve