skoraj 30 odstotkov ljudi ne obiskuje knjižnic, ker so te preveč oddaljene od njihovega doma. Foto: BoBo
skoraj 30 odstotkov ljudi ne obiskuje knjižnic, ker so te preveč oddaljene od njihovega doma. Foto: BoBo
NUK, knjižnica
Mrežo splošnih knjižnic je lani sestavljajo 269 osrednjih oziroma krajevnih knjižnic. Foto: BoBo
Knjižnica Krško
V projektu PAM razumejo knjižnice, zlasti v podeželskem okolju, večkrat kot edino ustanovo, ki ponuja znanje in kulturo, pa tudi kot socialni korektiv, saj so odprte vsem, Foto: Goran Rovan

Projekt PAM, v katerem sodelujeta Center za razvoj knjižnic, ki deluje v okviru NUK-a, in Urbanistični inštitut RS, temelji predvsem na izhodiščnem načelu Knjiga do bralca, torej zagotavljanju najširše dostopnosti do knjižnične dejavnosti za vse prebivalce. Knjižnice, sploh v podeželskem okolju, razumejo tudi kot večkrat edino ustanovo, ki ponuja znanje in kulturo, pa tudi kot socialni korektiv, saj so odprte vsem, je na predstavitvi projekta dejal Gorazd Vodeb iz Centra za razvoj knjižnic.

Raziskava je med drugim pokazala na deprivilegiranost določenih geografskih območij. Po Vodebovih besedah je na to opozorilo že Združenje splošnih knjižnic, katerega raziskava iz leta 2011 je pokazala, da skoraj 30 odstotkov ljudi ne obiskuje knjižnic, ker so te preveč oddaljene od njihovega doma.

Razpršenost naselij in izumiranje podeželja
Lani je mrežo splošnih knjižnic sestavljajo 269 osrednjih oziroma krajevnih knjižnic, 86 premičnih zbirk ter 12 bibliobusov, ki so se ustavljali na skoraj 700 postajališčih. V omenjenih 41 odstotkih naselij, ki nimajo bližnjega dostopa do knjižnice, živi skoraj 13 odstotkov prebivalcev. Kot pojasnjuje Vodeb, tiči težava nedostopnosti knjižnic predvsem v razpršenosti naselij, hribovitih predelih, prav tako v staranju prebivalstva in izumiranju podeželja.

Država bi potrebovala še 87 novih knjižnic
Raziskavo je za PAM opravil urbanistični inštitut, ki je s pomočjo spletne aplikacije, namenjene strokovnjakom za načrtovanje knjižnične mreže in lokalnim skupnostim, izdelal prostorsko simulacijo lokacij manjkajočih knjižnic ob upoštevanju normativnih aktov in strokovnih standardov. Pokazala je, da v Sloveniji skoraj 70 odstotkov naselij nima knjižnice, kar pomeni, da bi morali postaviti 87 novih, je povedala raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Vlasta Vodeb. Če upoštevamo vse bibliobuse, ki naselja obiščejo enkrat do dvakrat mesečno, pa bi se ta številka lahko zmanjšala na 29 novih knjižnic, je dodala. Spletna aplikacija, po njenem mnenju edinstvena v svetovnem merilu, kaže tudi na socialno-demografsko stanje določenega območja, kar bo prav tako olajšalo delo načrtovalcem novih knjižnic.

Projekt PAM teče od leta 2011, njegova posebnost pa je ravno v tem, da za analizo dostopnosti mreže splošnih knjižnic prebivalcem uporablja tehnologijo geografskih informacijskih sistemov in napredne tehnologije prostorskih simulacij. Po besedah vodje Centra za razvoj knjižnic Eve Kodrič Dačić so se k projektu pridružili kot institucija, ki ima za eno od osrednjih nalog spremljanje delovanja in razvoja knjižnic, kar s statističnimi podatki prikazujejo tudi na portalu BibSiS.