Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor in prisiljena se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že na prodaj, zelo težko. Foto: Modrijan
Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor in prisiljena se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že na prodaj, zelo težko. Foto: Modrijan
Vladimir P. Štefanec, dobitnik 19. Večernice
Vladimir P. Štefanec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Doslej je objavil osem leposlovnih knjig, večinoma romanov, trije – Viktor jelen, sanjač (2002), Republika jutranje rose (2006) in Odličen dan za atentat (2010) – so bili nominirani za nagrado kresnik. Kot publicist je avtor številnih besedil predvsem s področij svetovne književnosti, likovne umetnosti in fotografije. Je tudi član uredništva revije Sodobnost. Foto: Robert Balen (arhiv Večera)

Kot piše v obrazložitvi nagrade časopisne hiše Večer, je posebnost romana zanimiv slog, ki se izraža na različnih ravneh. Lavreatu bodo nagrado izročili v četrtek.

Izziva že z naslovom
Realistični, deloma tudi problemski mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov odlikuje inovativna zgradba, ki se kaže v vmesnih "črnih poglavjih", v katerih pripovedovalka razmišlja o svojem vrednotnem dojemanju okolice, ter v zadnjih besedah poglavja, ki postanejo uvodne besede novega poglavja - gre za neke vrste pripovedno prepletenko, je zapisala žirija. To sta prepričala tudi avtorjeva raba slenga in ponekod vulgarizmov ter izzivalen naslov. Ta izvira iz protagonistkinega čarovniškega poskusa z očetom in imena profila.

Oče in hči, pankerja
Roman je napisan kot prvoosebna pripoved najstnice Daše in se začne s sporom s sošolko Ajšo. Osmošolka Daša je vsekakor nekaj posebnega: z videzom in obnašanjem skuša delovati uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Določa jo tudi glasba. Z očetom, ki je nekdanji panker, se odpravita na Dunaj na koncert; to je hkrati tudi priložnost za spremembo Dašinega odnosa do očeta in okolice. Iz pasivne osebe postane samozavestna, aktivna junakinja, ki se odloči, da bo posegla v svet in ga spreminjala.

Poleg nagrajenega romana, ki je izšel pri založbi Modrijan, so bili nominirani še knjiga Iskanje Eve Damijana Šinigoja (Miš), Samotni bralec Marije Švajncer (Franc-Franc), pesniška zbirka Domače naloge Petra Svetine (Mladinska knjiga) ter knjiga Jaz, Franci Grdi Dima Zupana (Miš).

Letošnjo žirijo so sestavljali predsednik Igor Saksida ter člani Aleš Debeljak, Petra Vidali, Maja Logar in Tone Obadič.

Lavreatu bodo 3.000 evrov nagrade izročili v četrtek, 24. septembra, na podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Lani je večernico dobil Vinko Möderndorfer za mladinski roman Kot v filmu.

Nagrada večernica Vladimirju P. Štefanecu
Nagrada večernica Vladimirju P. Štefanecu