V zadnjih mesecih vam verjetno ni ušla informacija, da v letu 2018, sto let po smrti največjega slovenskega pisatelja, praznujemo Cankarjevo leto. Osrednji razstavi ob tej priložnosti bodo v Cankarjevem domu in Mestnem muzeju Ljubljana odprli v ponedeljek, 18. junija. Prva se osredotoča na Cankarjevo delo v kontekstu evropskih literarnih tokov, druga na Cankarjevo življenje.
V Cankarjevem domu bo do 28. februarja 2019 domovala razstava Ivan Cankar in Evropa - Med Shakespearom in Kafko, ki umešča pisateljevo delo v evropski kontekst. Osredotoča se na evropska izhodišča in spodbude, ki jih je Cankar črpal iz del velikih evropskih mislecev, kot so Platon, Marx in Nietzsche, in raziskuje izvirnost, ki jo premorejo Cankarjeva dela v primerjavi s sočasno evropsko literaturo.
"Skušamo prikazati, kaj je Cankar sprejel iz Evrope in v čem je vendarle ostal izviren, slovenski, samosvoj. Predstavljamo vse tiste evropske mislece in literate, ki so vplivali nanj, hkrati pa njegova dela, kot sta komedija Za narodov blagor ali zbirka črtic Podobe iz sanj, vzporejamo in primerjamo z nekaterimi evropskimi literarnimi deli, ki so izšla v približno enakem obdobju," je na današnji novinarski konferenci pojasnil avtor razstave Janko Kos.
Kaj povezuje Jermana in Don Kihota?
Med avtorji, ki so vplivali na Cankarja, so William Shakespeare, Miguel de Cervantes, ruski realisti, med katerimi so Nikolaj Gogolj, Lev Tolstoj in Fjodor Dostojevski, naturalisti poznega 19. stoletja, kot sta Henrik Ibsen in Emile Zola, ter dekadenti in simbolisti, kot sta Jens Peter Jacobsen in Maurice Maeterlinck. Navezavo na Shakespeara lahko po Kosovih navedbah najdemo v Kralju na Betajnovi in v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, povezavo s Cervantesom zlasti v drami Hlapci, Dostojevski pa je imel velik vpliv na Cankarjevo etiko.
Šestnajst Cankarjevih del vzporejajo z deli, ki jih podpisujejo priznani avtorji, kot so Thomas Mann, Hermann Hesse, James Joyce in Franz Kafka. Del razstave, ki sta jo oblikovala Silvan Omerzu in Katarina Štok Pretnar, pa obsega tudi predstavitev 15 Cankarjevih interpretov. To po Kosovih besedah prinaša prerez slovenskega odnosa do Cankarja, tudi s političnega, ideološkega in estetskega vidika.
"Minimundus" Cankarjevih osmih življenjskih postaj
Sočasna razstava v Mestnem muzeju Ljubljana nosi naslov Ivan Cankar in jo je s sodelavci pripravil Blaž Vurnik, oblikoval pa Novi kolektivizem. Sledi Cankarjevi življenjski poti in skuša interpretirati ključne postaje na tej poti ter opredeliti okoliščine, v katerih je živel in ustvarjal. Kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin, razstava sledi tudi Cankarjevemu mentalnemu potovanju, ambient razstave pa deluje kot "minimundus", ki je hkrati "minimundus slovenskega človeka, o katerem je Cankar stalno razmišljal".
Postaj na Cankarjevi življenjski poti, ki jih na razstavi, ki se spogleduje s formo stripa, podpirajo besedila iz Cankarjevih del in muzejski predmeti, je osem. Začetek predstavlja Vrhnika, kjer se je Cankar rodil in po Vurnikovih besedah "vpadel v ključni zgodovinski čas velike gospodarske krize v habsburški monarhiji, ki je zaznamovala vse njegovo življenje" in nato njegovo razmišljanje o revščini, pravici in krivici, o čemer je pisal v svojih delih.
Poseben izziv je bil po Vurnikovih besedah prikazati njegovo otroško hrepenenje po Ljubljani, navdušenje nad Dunajem in njegovo politično udejstvovanje. Cankarjev odnos do časa in prostora so skušali ujeti z izseki iz njegovih del, ki so očitno avtobiografski in v katerih Cankar komentira tedanji čas, kulturo, umetnost in politiko, je na predstavitvi v Mestnem muzeju Ljubljana še povedal Vurnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje