Na Starem gradu Celje so na Večeru poezije podelili 21. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko in zlatnik poezije. S tretjim delom eposa Vrata nepovrata z imenom Bivališča duš je pesnik Boris A. Novak po oceni žirije, v kateri so bili letos Ivan Dobnik, pesnik in hkrati predsednik žirije, kritičarka Jelka Kernev Štrajn in Mojca Pišek, novinarka in kritičarka, ustvaril "dantejevsko sintezo" pekla in nebes modernega časa.

"Kompozicijsko trdna in natančna knjiga združuje prejšnji dve v izvirno, osebno in umetniško intenzivno delo, ki tudi od bralca zahteva brezkompromisno prisotnost. Fantazijski horizont se pomakne v območje mitskega, metafizičnega, skoraj religioznega, človek je še vedno večni iskalec duš umrlih kot junaki Epa o Gilgamešu. Potovanje v svetove umrlih pomeni vzpostavljanje odnosov z njimi na magični, transcendenčni način zato, da bi pesnik ohranil spomin nanje, spomin, ki je najvišja vrednota poezije, pesništva nasploh in s tem pokrajine smisla človeškega življenja," je zapisala žirija.

Vrata nepovrata predstavljajo mojstrski unikum v moderni slovenski književnosti in nedvomno pesnikov opus magnum. Za naš apokaliptični čas in sofisticirano tehno-modernizirani svet se ep izkaže za še kako vmesno in živo pesniško obliko postavljanja po robu nasilju zgodovine in krutosti pozabe.

Eruditska lucidnost, pretkana s pesniškimi oblikami
Vrata nepovrata so skozi vse tri knjige, od Zemljevidov domotožja, Časa očetov in Bivališča duš, napisana z eruditsko lucidnostjo in pretkana z obsežnim pesnikovim poznavanjem in spretnim obvladovanjem pesniških oblik. Ključen je pesnikov spopad za spomin. V pretresljivih "zgodbovinopisnih" dejstvih avtorjevih prednikov se pred nami razprejo univerzalne usode človeških življenj skozi več rodov, potujemo skozi pogovore z mrtvimi, kjer je pod vprašaj postavljena vsa "uradna" zgodovina.

"Pesniška imaginacija Novaka je v epu Vrata nepovrata tako brezčasno 'nazajpotovanje' z izjemno umetniško močjo, ki temelji na erudiciji, domišljiji in spominu - zato, da bi izpolnil svoje pesniško poslanstvo - v spominu "nad-zgodovinske" umetniške besede pred pozabo iz smrti za zmeraj ohranil žive vse tiste, ki jih uradna zgodovina ali vsakdanji tok življenja briše in predaja toku pozabe. Osebna mitologija Novaka, ki je prisotna že v nekaterih njegovih predhodnih delih, v epu Vrata nepovrata zažari v osupljivi lepoti slovenskega jezika, ki sodi v sam vrh slovenskega literarnega ustvarjanja," še navaja žirija.

Nagrado podeljujejo vse od leta 1997
Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997. Je ena najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji. Novak je tako prejel poleg denarne nagrade v višini 4000 evrov bruto še listino celjske občine.

Lani je Veronikino nagrado prejela pesnica in prevajalka Ana Makuc za prvenec Ljubica Rolanda Barthesa, zlatnik poezije pa pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos.

Doslej so Veronikino nagrado prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič in Meta Kušar.