Na prvi pogled osrednja novost letošnjega vileniškega festivala je, da ne bo več vileniški: festivalsko dogajanje se iz Lipice seli v Koper, a organizatorji obljubljajo, da program zaradi tega ne bo okrnjen. Foto: BoBo
Na prvi pogled osrednja novost letošnjega vileniškega festivala je, da ne bo več vileniški: festivalsko dogajanje se iz Lipice seli v Koper, a organizatorji obljubljajo, da program zaradi tega ne bo okrnjen. Foto: BoBo

Ljudje potujejo tudi zato, da bi izstopili iz sebe, onkraj občutenja lastne običajne izkušnje. To je star, splošno razširjen narkotik: biti tam, kjer nisi. In v tem neprestanem gibanju je nekaj polnega groze - razkriva nam naše lastne meje.

Olga Tokarczuk
Slovenski gost festivala bo Florjan Lipuš, ki je pred kratkim pri založbi Litera izdal svoj najnovejši roman Poizvedovanje za imenom. V njem je med drugim opisal, kako se je soočal s smrtjo matere v nemškem koncentracijskem taborišču. Foto: BoBo

Mednarodni literarni festival Vilenica, ki že od leta 1986 na Krasu gosti literate iz srednje Evrope in od drugod, se letos zaradi pomanjkanja nastanitvenih kapacitet v Lipici seli v Koper, a, kot poudarjajo organizatorji, srce festivala ostaja na Krasu.

Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica, ki festival organizirata, sta v Koper povabila tudi Borisa Pahorja in Ludwiga Hartingerja. (Častnega gosta na Vilenici letos uvajajo prvič, odločili pa so se, da v goste povabijo pisatelja, ki sta bila skozi vsa leta močno navzoča na festivalu.)

Na Krasu tako ostajajo klasična festivalska prizorišča, kot je jama Vilenica, ki je festivalu dala tudi ime. Tam bo, kot vedno, potekala tradicionalna podelitev glavne festivalske nagrade, ki jo letos (v soboto) prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Od leta 1986 so nagrado prejeli ključni evropski avtorji, kot so Fulvio Tomizza, Peter Handke, Zbigniew Herbert, Milan Kundera, Josip Osti, Peter Nadas, Ana Blandiana, Ilma Rakusa in Andrzej Stasiuk. Vileniška nagrada znaša 10.000 evrov.

V konkurenci za vileniški kristal, nagrado, za katero se lahko potegujejo srednjeevropski avtorji, bo 17 avtorjev, med njimi Slovenci Miriam Drev, Tone Kuntner, Vanja Pegan, Ana Pepelnik in Katja Perat.

Švicarji v ospredju
Na letošnjem festivalu bo v ospredju švicarska književnost, kar je bil povod tudi za izid Antologije sodobne švicarske književnosti. V goste so iz Švice povabili Ilmo Rakusa, Lukasa Bärfussa, Michela Layaza, Pietra De Marchija in Arna Camenischa.

Poleg avtorjev iz srednje Evrope bo na festival pripotovalo še pet gostov od drugod - Kitajec Džao Si, irski avtor Alan McMonagle, Američan Brian Henry, Gerry Loose iz Velike Britanije in Finec Olli Heikkonen.

Program letošnjega festivala bo zaznamovala tema Navdih meja, na katero se bo navezovala tudi osrednja problemska okrogla miza Srednjeevropske pobude, ob kateri je izšel tudi zbornik.

Z vprašanjem meddisciplinarnih povezav med literaturo, filmom, videom in drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik pa se bo ukvarjal 11. mednarodni komparativistični kolokvij.

Ljudje potujejo tudi zato, da bi izstopili iz sebe, onkraj občutenja lastne običajne izkušnje. To je star, splošno razširjen narkotik: biti tam, kjer nisi. In v tem neprestanem gibanju je nekaj polnega groze - razkriva nam naše lastne meje.

Olga Tokarczuk
Vilenica z razmislekom o mejah
Vilenica z razmislekom o mejah