Knjiga po Mlakarjevih besedah sicer uteleša presek in filozofijo, ki jo razvija oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK-ju, ter njeno praktično empirično življenjsko formo, ki se manifestira v umetnosti. Besedilo vsebuje nekaj poglavitnih elementov, s katerimi se ta oddelek ukvarja v zadnjih letih. Gre za idejo, ki jo pisatelj prikazuje v čutnem življenjskem stvarnem dogajanju na nekaterih mestih v knjigi, pa tudi v dialoško oblikovanih, bolj filozofičnih delih romana, "a vse skupaj je celota in v primeru Vojne je to literatura".

Sicer pa je roman po njegovih besedah predvsem delo na določenem miselnem gradivu, ki naj služi drugim kot opora ali pomoč, kot gradivo ali sredstvo za doseganje prepričljivejših rezultatov. Sam ne ponuja "vse zveličavne in ne vem kako konsistentne resnice, morda pa dobrodošlo snov za približevanje temu", je dejal Mlakar, ki svoje delo razume tudi kot "tipanje v megli, kot postavljanje vprašanj, na katera naj odgovorijo drugi".

Torišče na poligonu seksualnosti
Zgodba romana se vrti okoli napora, kako razrešiti nek zapleten računalniški algoritem, na katerem dela velika mednarodna korporacija. V program, ki naj bi vnaprej predvidel sovražnikovo zadevanje njihovih balističnih medcelinskih raket, namreč ves čas vdira nerešljiva zagata. Razvije se vojna med dvema svetovoma.

Torišče, kjer prihaja do zagat, preigravanj, goljufij in laži, s katerimi hoče ena ali druga stran zmagati, pa je na poligonu seksualnosti. Pisatelj seksualnost v temelju razume kot načelo uživanja, v uživanju pa se združujeta končno in neskončno. Formula, ki premaguje celo negacijo, je lahko samo formula, ki si jo lasti absolutno, neomejeno, nedoločeno, je povedal Mlakar.