Brižinski rokopisi, ki so jih v Slovenijo pripeljali iz Münchna, so skupaj s Celovškim, Čedadskim in Stiškim rokopisom sestavljali razstavo Rojstni list slovenske kulture. Na ogled je bila od 17. maja, povpraševanje po ogledu pa je bilo rekordno in je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev.

Brižinski spomeniki so najstarejši dokument slovenstva, preden jih bodo vrnili v München, pa bodo strokovnjaki še pregledali, kako so dokumenti prestali razstavo. Brižinske spomenike sicer že od leta 1807 hranijo v depojih Bavarske državne knjižnice v Münchnu.

Spomenike je videlo 26.756 obiskovalcev
Organizatorji so z obiskom še posebej zadovoljni, saj pomeni, da razstavljeni dokumenti niso privabili zgolj strokovne javnosti, ampak tudi širšo, s čimer je bil dosežen glavni cilj razstave - ozaveščanje Slovencev - kaj smo in kaj imamo. Razstavo si je v 34 dneh ogledalo 26.756 ljudi, od tega 10.813 posameznikov in 15.943 obiskovalcev v skupinah.

Doslej le dvakrat iz Münchna
Bettina Wagner iz Bavarske državne knjižnice v Münchnu je izrazila veselje, da se je dokument po 1000 letih za kratek čas spet vrnil tja, kjer je nastal. Brižinski spomeniki so knjižnico doslej zapustili le dvakrat: pred leti so potovali v Vatikan in zdaj v Slovenijo.

Tudi prodaja uspešna
Pri realizaciji razstave je sodelovalo blizu 50 delavcev NUK-a, ki so med drugim skrbeli tudi zato, da je razstava z 20-minutnimi vodstvi potekala brez večjih težav. Organizatorji razstave so morali po osmih dneh od odprtja že ponatisniti katalog, ki so ga sprva izdali v 1000 izvodih. Prodali so 2817 izvodov kataloga v štirih jezikovnih različicah, 15.000 razglednic, presenetljivo veliko zanimanje pa je vladalo tudi za darilne reprodukcije rokopisov na pergamentu, za katere se praviloma zanimajo le strokovnjaki.

Stroški razstave so znašali 68 milijonov tolarjev. Prihodki od ministrstva za kulturo, sponzorjev in donatorjev so znašali 16 milijonov tolarjev, prihodki od vstopnine in prodaje publikacij pa 27 milijonov tolarjev.

Sodelovanje 4 držav in 4 kulturnih ustanov
V NUK-u so z razstavo Rojstni list slovenske kulture prvič v zgodovini v izvirni podobi na enem mestu javnosti predstavili Brižinske spomenike ter Celovški, Čedadski in Stiški rokopis. Razstava je nastala s sodelovanjem Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije ter štirih kulturnih ustanov - Bavarske državne knjižnice v Münchnu, Koroškega deželnega arhiva, Arheološkega muzeja v Čedadu in NUK-a v Ljubljani.