Slovenski pisatelji so ogorčeni nad načrtom, da se bodo v naslednjih dveh letih kulturi namenjena sredstva zmanjšala za več kot 11 odstotkov. Foto: Bobo. Foto:
Slovenski pisatelji so ogorčeni nad načrtom, da se bodo v naslednjih dveh letih kulturi namenjena sredstva zmanjšala za več kot 11 odstotkov. Foto: Bobo. Foto:

Slovenski narod je zrasel iz srca in na ramenih kulture, brez katere ga ne bi bilo. In brez katere ga ne bo. Nesmiselno se mi zdi to ponavljati v nedogled, kot da poučujem prvošolčke, saj tega zgodovinskega dejstva niste pozabili (s tem bi postali že kar narodni izdajalci), preprosto ste sklenili, da ga boste ignorirali.

Evald Flisar (za slovenski Center PEN)
"Zgodba o tem, koliko davka na dodano vrednost poberete od knjige in koliko manj od pobranega knjigi vrnete, je stara in splošno znana. Ob tem pa spregledate dejstvo, da Velika Britanija ne pozna dedeveja na knjigo, čeprav je dovolj velika, da bi lahko usodo knjige prepustila trgu; še manj ste se pripravljeni soočiti z dejstvom, da so pesniki in pisatelji na Irskem oproščeni plačevanja davkov." Foto: BoBo

Kot so zapisali člani, so ogorčeni nad načrtom, da se bodo v naslednjih dveh letih kulturi namenjena sredstva zmanjšala za več kot 11 odstotkov. Med drugim finančnega ministra Dušana Mramorja sprašujejo, komu služi siceršnja gospodarska rast.

"Zakaj masaker samo na področju kulture?"
V Slovenskem centru PEN, kot pišejo, ne premorejo dovolj pameti, da bi izpeljali enačbo, ki bi jim pojasnila, zakaj se sredstva kulturi znižujejo za 11 odstotkov - kljub triodstotnemu zvišanju gospodarske rasti. Zato Mramorja pozivajo k pojasnilu: "Ker ste na položaju po volji ljudstva, ima ljudstvo pravico vedeti, kako razporejate naš skupni denar in kaj boste storili s tem triodstotnim pribitkom?"

Kot opozarjajo, vlada ni zasebno podjetje in ni upravičena do poslovnih skrivnosti. Živahnejše gospodarstvo po njihovem mnenju pomeni, da se bo v državno blagajno nateklo več davkov, zato se sprašujejo, zakaj se daje "na tnalo kulturo in ji brez anestezije amputira roko in nogo" ter zakaj je "vsakič in vedno znova žrtvovana samo ali predvsem kultura".

Nezmožnost pridobivanja sredstev iz ustreznih evropskih skladov v Slovenskem centru PEN vidijo zgolj kot priznanje nesposobnosti ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, ki bi se morala po njihovih besedah "proti predvidenim rezom boriti z vsemi štirimi".

Obenem opozarjajo tudi na zavajajočo trditev, da kultura tudi v EU-ju ni posebej omenjena kot ena izmed prednostnih nalog. To, kot poudarjajo, ni res, saj je EU denar za kulturo celo povečal, "očitno pa se nihče v vladi ni potrudil, da bi si izboril slovenski del pogače", menijo.

V pisateljskem združenju so spomnili še na problematiko obdavčevanja knjig na Slovenskem ter nizke in visoko obdavčene honorarje avtorjev.

Kot so še zapisali, upajo, da bo med poslanci dovolj poštenih, širše razgledanih in kulturno zavednih Slovencev, ki bodo zavrnili rebalans proračuna za naslednji dve leti v predlagani obliki.

Pas bo treba zategniti za 19 milijonov
Razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov proračunov za 2016 in 2017 je konec julija sprejela vlada. Glede na sprejeti razrez proračunskih odhodkov za prihodnji dve leti bo ministrstvo za kulturo prihodnje leto razpolagalo z nekaj več kot 140 milijoni evrov, v letu 2017 pa z nekaj manj kot 138 milijoni evrov. V primerjavi z letošnjim rebalansom proračuna, ki se je ustavil pri 157,2 milijona evrov, torej s 17 oziroma 19 milijoni evrov manj.

Slovenski narod je zrasel iz srca in na ramenih kulture, brez katere ga ne bi bilo. In brez katere ga ne bo. Nesmiselno se mi zdi to ponavljati v nedogled, kot da poučujem prvošolčke, saj tega zgodovinskega dejstva niste pozabili (s tem bi postali že kar narodni izdajalci), preprosto ste sklenili, da ga boste ignorirali.

Evald Flisar (za slovenski Center PEN)