Na dražbo, s katero proslavljajo svojo 20-letnico, so uvrstili še uokvirjen plakat z Goginimi literarnimi kavicami in podpisom avtorja Andreja Damiša.

Dražbi bodo na gradu Grm sledila branja, na katerih bodo delčke svojih opusov predstavili Boris A. Novak, Svetlana Slapšak, Vlado Kreslin, Vinko Möderndorfer, Peter Rezman, Maja Gal Štromar, Stanka Hrastelj, Dijana Matković, Nejc Gazvoda, Tadej Golob in drugi. Branje bo prepleteno z glasbenimi vložki Brine Vogelnik (vokal), Jana Tomšiča (kitara, vokal), Vaska Atanasovskega (flavta, saksofon), Roberta Jukiča, (kontrabas), Blaža Celarca (tolkala) in Marijana Dovića (violina).

V dvajsetih letih je založba izdala 185 knjig, večinoma prozo, poezijo in kratke zgodbe. Do leta 2009 so izdajali tudi plošče, v tem času približno 50 zgoščenk, in mesečnik Park. Zatem so se osredotočili zlasti na beletristiko in prevzeli revijo za literaturo in družbena vprašanja Rast s štirimi številkami na leto.

V založbi imajo zaradi mednarodne dejavnosti tudi svojega literarnega agenta, ki zastopa pravice tudi drugih slovenskih avtorjev, ki ne objavljajo pri Gogi. V tujino prodajajo tudi pravice nekaterih balkanskih avtorjev. Prav tako so del projekta Reading Balkans, sofinanciranega iz programa EU-ja Ustvarjalna Evropa.

V pričakovanju nove najboljše kratkoprozne zbirke
Goga ima tudi lastno knjigarno, kjer na leto organizirajo približno sto dogodkov, med njimi festival Novomeški poletni večeri in festival kratke zgodbe Novo mesto short. Na njem bodo 31. avgusta drugič zapored podelili nagrado za najboljšo kratkoprozno zbirko po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov.

Med uspešnejšimi avtorji založbe omenjajo Nejca Gazvodo, ki je za zbirko kratke proze Vevericam nič ne uide prejel nagrado fabula časopisa Dnevnik. Boris A. Novak je bil nagrajen s Prešernovo nagrado, Tadej Golob je s kriminalnim romanom Jezero ustvaril najbolje prodajano knjigo lanskega leta, zelo dobro prodajane in večkrat ponatisnjene so tudi knjige Mihe Mazzinija, je med drugim naštel direktor Mitja Ličen.

Nad poslovnim stanjem založbe se "ne more pritoževati", pravi, saj jim je prodaja v zadnjih letih zrasla za skoraj štirikrat. "Glede na to, da je panogi v zadnjih petih letih upadel obseg za približno polovico, smo tu nad povprečjem. Problem pa je bralna kultura oziroma nakupne navade Slovencev. A tu smo krivi vsi, ki se ukvarjamo z literaturo," razmišlja.

Problematična se mu zdi distribucija, saj morajo biti bralci po njegovem mnenju raziskovalci, da pridejo do knjig. Težavo vidi tudi v monopolni knjigarniški mreži. "Druga stvar pa je, kako založniki delamo, koliko smo pripravljeni poslušati bralce oziroma kupce in koliko smo pripravljeni vlagati v promocijo in prodajo," je še poudaril Ličen.