Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden od vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Trilogija Milenium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Foto: Pisateljeva spletna stran
Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden od vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Trilogija Milenium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Foto: Pisateljeva spletna stran
Iz švedske založniške hiše Norstedts so že decembra lani potrdili, da so najeli avtorja, ki bo napisal nadaljevanje trilogije Millennium pokojnega Stiega Larssona. Izbranec, ki mu bo pripadla čast napisati novo zgodbo o Lisbeth Salander in Mikaelu Blomqvistu, je David Lagercrantz. Podvig mu mora uspeti vsaj pred avgustom 2015, ko naj bi izšla četrta knjiga iz serije Millennium. Foto: Kolosej
Larssonova partnerica Eva Gabrielsson, ki je zaradi avtorskih pravic v sporu s pokojnikovim bratom in očetom, pred javnostjo skrbno varuje rokopise, ki jih je imel Stieg pred smrtjo v delu (menda naj bi mu do konca četrtega romana manjkala še tretjina), tako da mora novi avtor začeti od začetka.

Trilogijo Millenium tako sestavljajo romani Dekle z zmajskim tatujem (2004), Dekle, ki se je igralo z ognjem (2006) in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (2007). Romani so bili velika prodajna uspešnica, vsi so prevedeni tudi v slovenščino in so seveda doživeli tudi ekranizacijo.

Glavna junaka sta mlada, 25-letna hekerka Lisbeth Salander, ki sta jo zaznamovala kruto otroštvo in mladost, ter Mikael Blomkvist, 42-letni raziskovalni novinar in urednik pri reviji Millennium, po kateri je trilogija dobila ime. Larsson se je v svojem pisanju dotaknil različnih vidikov "civilizirane" švedske družbe - kriminalitete, korupcije, nestrpnosti, fanatizma, pomanjkljivega socialnega varstva in pomanjkanja etičnosti v medijih, predvsem pa nasilja nad ženskami, zlasti tistimi z obrobja družbe.

"Lisbeth" sta bili Noomi in Rooney
V filmih, ki so jih leta 2009 posneli na Švedskem, sta glavna lika upodobila Noomi Rapace in Michael Nyqvist. Leta 2011 je zgodba navdušila tudi Hollywood: režiser David Fincher je na film prenesel prvi del, glavni vlogi sta odigrala Daniel Craig in Rooney Mara.

Larsson je večino življenja preživel v Stockholmu. Bil je urednik revije Expo ter velik poznavalec desnoekstremističnih in nacističnih skupin, zaradi česar so mu večkrat grozili.

Zlobci so neonacisti
Larsson, ki je od nekdaj požiral kriminalne romane, jih je leta 2001 brez kakega vidnega povoda začel tudi pisati. Pozneje je govoril, da se je pisanja lotil za zabavo oziroma za denar, češ da so knjige njegov "upokojitveni sklad". Leta 2003 je bilo Dekle z zmajskim tatujem - precej konvencionalna, čeprav napeta kriminalka, v kateri sta "zlobca" še posebej sadistična incestuozna izprijenca in neonacista, njuni zločini pa precej nazorno opisani - končano.

Programska kampanja proti nasilju nad ženskami
Večina zločinov, ki smo jim priča v Larssonovih romanih, je spolne narave in uperjena proti ženskam (največkrat gre za motiv posilstva), skoraj v vsakem poglavju pa je skoraj programsko obravnavana tudi kaka feministična tema. Zanimivo, da je bil Larssonov naslov trilogije Moški, ki sovražijo ženske (Män som hatar kvinnor) - v švedščini ga je prvi del serije na avtorjevo vztrajanje tudi ohranil, v prevodih pa praviloma ne. Seveda ima ves ta feminizem tudi drugo plat: nekateri Larssona obtožujejo, da s svojo obsodbo nasilja nad ženskami bralcu postreže prav s tem: z zelo nasilnimi prizori izživljanja nad ženskim spolom.

Rokopis je pisatelj poslal založbi Piratförlag, ki izdaja predvsem kriminalke. Njegove pošiljke niso niti odprli, saj si praviloma ne jemljejo časa za še neobjavljene avtorje.

Usodnih je bilo sedem nadstropij stopnic
Več sreče je imel Larsson z založbo Norstedts Förlag - ta mu je sicer ponudila pogodbo, a je šlo vnašanje popravkov neznansko počasi, ker pisatelj v svojem natrpanem urniku za to preprosto ni našel časa. (Na vse bolj živčno e-pošto svoje urednice je lakonično odgovarjal, da "bo že".) Nekega dne, sedem mesecev po podpisu pogodbe, je prišel na uredništvo svojega časopisa Expo in ugotovil, da je dvigalo pokvarjeno. Sedem nadstropij je premagal peš, nato pa ga je zadel infarkt in ga na mestu pokončal. Star je bil petdeset let.

Leta 2008 je bil po podatkih, dosegljivih na spletu, drugi najbolj prodajani avtor na svetu, takoj za Khaledom Hosseinijem.