Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 27 glasov Ocenite to novico!
Rumena Bužarovska
Rumena Bužarovska se je rodila leta 1981 v Skopju, kjer je izredna profesorica ameriške književnosti na skopski univerzi. Je avtorica treh kratkoproznih zbirk: Чкртки (Čačke, 2006), Осмица (Modrostni zob, 2010) in Мојот маж (Moj mož, 2014) ter monografije o humorju v sodobni ameriški in makedonski kratki prozi What’s Funny: Theories Of Humor Applied To The Short Story (Kaj je smešno? Teorije o humorju na primeru kratkih zgodb, 2012). Leta 2016 je bila uvrščena med deset najobetavnejših evropskih avtorjev (Ten New Voices from Europe). Foto: Lilika Strezoska
       Tradicionalno so ženske v zakonu obravnavane na način transakcije: ženska je blago, ki ga oče proda možu, ki nato prevzame novo pridobljeno lastnino, da živi v njegovem domu, pod njegovim okriljem. Patriarhalna tradicija nas je učila, da je to oblika ljubezni in skrbi; holivudski filmi in popularne ameriške televizijske oddaje še vedno predstavljajo tako identiteto kot nekaj zaželenega, nekaj, na kar si ponosen: v idealnem primeru, da si cenjena lastnina premožnega moškega.       
Moj mož
Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki dajejo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena. Foto: Modrijan
       V odnosu do družbe vidim literaturo – ali pa vsaj leposlovje – kot laž, ki govori resnico. Kar postaja še posebej zanimiv pojav, zdaj ko smo spoznali, da živimo družbi postresnice, kjer imajo neresnice, ki jih poganjajo čustva, nevarno večjo vrednost kot dejstva.       

Dodaj v

"Ženska, ki piše o ženskah, ima še vedno negativno konotacijo"

Intervju z makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko
5. september 2017 ob 09:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih, da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči: morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek." Tako o valu neokonzervativizma razmišlja makedonska pisateljica Rumena Bužarovska, gostja letošnjega festivala Vilenica.

Nocoj, na predvečer 32. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bodo v kar sedmih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Sežana, Hrastnik ) in v Trstu literarni večeri z osrednjimi gosti festivala.

Kot povabilo na nocojšnje in prihodnje festivalne dogodke, ki se bodo vse do sobote zvrstili v Ljubljani in na Krasu, objavljamo pogovor z družbeno pronicljivo makedonsko avtorico Rumeno Bužarovsko (1981). Avtorico lahko sicer spoznate že nocoj v Klubu Cankarjevega doma ob 19. uri, kjer bo nastopila s srbskim pisateljem Vladimirjem Pištalom (1960).

Rumena Bužarovska je avtorica treh odmevnih zbirk kratkih zgodb, zadnjo z naslovom Moj mož, za katero je letos prejela istrsko nagrado Eda Budiše, pa lahko beremo tudi v slovenščini. Leta 2016 jo je LAF uvrstil med deset najobetavnejših evropskih avtorjev (Ten New Voices from Europe). Pisateljica predava ameriško književnost na filološki fakulteti v Skopju in prevaja iz angleščine (L. Carroll, J. M. Coetzee, T. Capote, C. Bukowski, R. Gwyn).

V slovenščino imamo prevedeno vašo najnovejšo kratkoprozno zbirko Moj mož (Modrijan, 2017), katere naslov zelo dobro definira rdečo nit zgodb. Gre za izpovedi najrazličnejših žensk, ki svojo eksistenco definirajo in gradijo izključno v opoziciji do moža. Vaša knjiga pokaže spotike takšne gradnje identitete …
Žal je to običajen način gradnje identitete mnogih žensk na Balkanu; ne upam reči tudi za širše geografsko področje, čeprav se zdi, da to ni neznan model tudi daleč zunaj te regije. Kar lahko čisto preprosto vidimo, ko žena s poroko prevzame možev priimek, s čimer postane njegova lastnina in prevzame njegovo identiteto. Tradicionalno so ženske v zakonu obravnavane na način transakcije: ženska je blago, ki ga oče proda možu, ki nato prevzame novo pridobljeno lastnino, da živi v njegovem domu, pod njegovim okriljem. Patriarhalna tradicija nas je učila, da je to oblika ljubezni in skrbi; holivudski filmi in popularne ameriške televizijske oddaje še vedno predstavljajo tako identiteto kot nekaj zaželenega, nekaj, na kar si ponosen: v idealnem primeru, da si cenjena lastnina premožnega moškega. Zato se veliko moških, tudi v moji knjigi, istoveti s svojim poklicem, medtem ko se ženske samoistovetijo v odnosu do njih, celo takrat, ko pri tem čutijo bolečino in nelagodje.

Čeprav so te ženske pripadnice različnih generacij in različnih družbenih slojev, nobena ni sposobna stopiti iz patriarhalnega vzorca. Poskusi preseganja danih okvirjev se jim izjalovijo, pogosto celo sprevržejo. Zakaj je izstop iz tradicionalnega modela tako težak?
Eden očitnih načinov vzdrževanja oblasti nad ženskami in njihovimi odločitvami poteka prek državnih institucij: oblast je v rokah moških. Kar je boleče očitno v politiki in prepadu v zastopanosti moških v primerjavi z ženskami – zgovoren je nedaven primer v Makedoniji, ko je v zadnjih 11 letih na lokalnih volitvah kandidiralo le 5,62 odstotka žensk, samo 2,02 odstotka pa jih je bilo izbranih za županje. Seveda poznamo številne podobne primere iz poslovnega sveta, kjer dobiček nadzorujejo moški. Ti patriarhalni vzorci pa so tudi tradicionalno globoko ukoreninjeni v našo psiho, in vsa prizadevanja, da bi jih presegli, sprožijo vse preveč znano metodo javnega izobčenja na eni strani in na drugi zasebno samoobsojanje: ker ne slediš vzorcem, nam naši starši in naša družba vzbujajo občutek krivde, da si nalagamo kazni – kot na primer protagonistka v zgodbi »Juha«.

Zakaj se nam dogaja val neokonzervativizma, ki najmočneje in najusodneje preplavlja ravno »osnovno celico družbe«? Kje smo zgrešili pot k enakopravnosti spolov?
To je zelo kompleksno vprašanje, povezano z zgodovinskimi, družbenimi, kulturnimi in najbolj ključnimi ekonomskimi dejavniki. A ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih, da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči: morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek. Pomemben dejavnik je tudi internet, ki je ženskam omogočil, da delujejo zunaj svojega tradicionalnega okvira – doma – in sicer od znotraj. Tako so pridobile prost dostop do informacij in osvobajajočo možnost, da javno izrazijo svoje mnenje, kar je ogrozilo prevlado in nadzor moških nad ženskami. Če poenostavim: zakaj bi se moški, tisti, ki ima nadzor na delovnem mestu in doma, tisti, ki ima privilegij, da mu žena brezplačno vzgaja potomce in se ga obravnava kot gospodarja uma in telesa, nenadoma odrekel temu položaju? Zdi se, da prizadevanje za enakopravnost ne bo sprejeto brez resnega boja.

Ste relativno mladi, vendar o zelo kompleksnih partnerskih odnosih pišete z neverjetno psihološko natančnostjo. Kje se navdihujete?
Navdihujejo me stvari, ki jih vidim okrog sebe. Povsod vidim podobne vzorce, ki se kažejo na intimni ravni. Še posebej me zanima predstavljanje načina, kako specifični družbeni vzorci vplivajo na intimno življenje.

Se vidite kot družbeno angažirana pisateljica?
Na neki način ja. Najprej sem družbeno angažirana kot državljanka. Ne bi pa rekla, da sem družbeno angažirana pisateljica v strogem pomenu – moje pisanje je zavestno tudi kritično do tega, kar se dogaja v naši družbi, vendar kritika ni uperjena v določenega vladarja oz. režim, mojo literaturo je mogoče brati in interpretirati na različne načine.

Kaj za vas pomeni, da ste pisateljica, torej ženska pisateljica? Vas takšno razlikovanje avtorjev po spolu moti?
Malo me moti, ko se skušajo ženske zavestno distancirati od tega, da so ženske pisateljice. Če si ženska pisateljica, še ne pomeni, da se kakovost tvojega dela razlikuje od moškega pisatelja: razlika ni niti v kakovosti niti v nadarjenosti – razlika je v tem, kako je žensko pisanje razumljeno v družbi, in v tem, da ženske izkušnje, izražene v literaturi, še vedno niso ustaljene, kot so denimo moške. Pred kratkim je prijatelj prebral mojo zadnjo knjigo in mi nekoliko pokroviteljsko rekel, da pa bi zdaj rad prebral zgodbo, v kateri osrednji lik ne bi bila ženska. Rekla sem mu, naj pogleda klasično literaturo, kjer so skoraj vsi liki, s katerimi se identificiramo in ki jih občudujemo ali skušamo razumeti – moški. Moške izkušnje so torej v literaturi ustaljene – ženske izkušnje pa so še vedno rahel tabu in nekoliko manj vredne. Zavedam se, da nekateri na ta način gledajo na moje knjige – ženska, ki piše o ženskah ima negativno konotacijo. A za to mi ni mar.

Osrednja tema vileniškega festivala je odnos med literaturo in svetom in njuno medsebojno vplivanje. Kje sami prepoznavate moč literature (tudi v odnosu do družbe)?
V odnosu do družbe vidim literaturo – ali pa vsaj leposlovje – kot laž, ki govori resnico. Kar postaja še posebej zanimiv pojav, zdaj ko smo spoznali, da živimo družbi postresnice, kjer imajo neresnice, ki jih poganjajo čustva, nevarno večjo vrednost kot dejstva. Zdi se, da naša politična resničnost postaja nasprotje literature – domnevne resnice, ki pa dejansko govorijo laži. Tako bi lahko bila zgodovinsko literatura nekega dne bolj verodostojna kot dokumenti našega časa.

Vašo pisave primerjajo z Alice Munro in Raymondom Carverjem. Kdo so vaši literarni vzorniki? Jih imate?
Seveda – vsi imamo literarne velikane, po katerih se zgledujemo. Na začetku so to bili ruski klasiki, kot sta Čehov in Dostojevski, potem pisatelji, kot denimo Singer in Kundera, pozneje pa ameriški pisatelji, kot so Hemingway, Steinbeck in Faulkner. V nadaljevanju so me očarali ameriški pisci kratke zgodbe, Raymond Carver, John Cheever, Bernard Malamud in Flannery O’Connor – v zadnjem času pa občudujem pisanje Jhumpe Lahiri in seveda Alice Munro, nemara ene najboljših pisateljic našega časa.

Napisali ste tri zbirke kratke proze. Kakšen je položaj kratke proze v Makedoniji, predvsem v primerjavi z romanom? Roman je tradicionalno bolj cenjena zvrst kot kratka zgodba, čeprav imamo tradicijo krasnih piscev kratkih zgodb, ki so dejansko omogočili razvoj tega žanra. Danes imamo kar nekaj »kratkozgodbašev« in zdi se, da občinstvo v njihovem delu uživa brez predsodkov, da so romani več vredni kot kratke zgodbe.

Kaj pa vi, imate v mislih napisati tudi roman?
Morda. Nisem ambiciozna v tem smislu. Če bom čutila, da moja zgodba potrebuje daljšo pripoved, potem bom napisala roman.

Diana Pungeršič
Prijavi napako
Komentarji
pjandura
# 05.09.2017 ob 10:17
da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči

Kaj? Daleč smo prišli.
johan-kg
# 05.09.2017 ob 10:44
Se mi vseeno zdi, da sicer zanimiva avtorica problematiko preveč interpretira iz stanja v okolju, od koder izvira, in jih potem nekritično generalizira na ves zahodni svet.
ginza
# 05.09.2017 ob 15:40
el CARTEL: ... da je okolje tisto, ki omejuje in "preganja užitek", torej tako moških kot žensk.

Okolje=moški. Ali si z "okoljem" mislil zgradbe, ceste, gozdovi, gorovje, reke, jezera itd.
ginza
# 05.09.2017 ob 15:38
@Gaius Julius: kake bučke. Nisem na nobenem vodilnem mestu in noben vodilni moški ne vpliva na moje razmišljanje z lastno glavo. Nimam prav nobene težave z glavnimi ženskimi liki v literaturi, filmu in po novem tudi vedno bolj v video igrah.

In kot po pričakovanju, se vedno najde en model, ki misli, da se cel svet vrti okoli NJEGA osebno. Tipično moško.
oziris.va
# 05.09.2017 ob 09:58
Snežinke še ni?

"Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih, da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči: morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek."

Zanimivo razmišljanje. Preganjati užitek ... v kakšnem smislu? Namreč to ni razloženo v intervjuju.
el CARTEL
# 05.09.2017 ob 14:29
Zaključek je: ženske bralke raje berejo pisatelje moškega spola.

how dare you, sir :)
Unssen
# 05.09.2017 ob 11:26
zakaj bi se moški, tisti, ki ima nadzor na delovnem mestu in doma, tisti, ki ima privilegij, da mu žena brezplačno vzgaja potomce in se ga obravnava kot gospodarja uma in telesa, nenadoma odrekel temu položaju

Resno?
Gaius Julius
# 05.09.2017 ob 10:53
Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih, da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči: morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek.

Kake bučke. Nisem na nobenem vodilnem mestu in noben vodilni moški ne vpliva na moje razmišljanje z lastno glavo. Nimam prav nobene težave z glavnimi ženskimi liki v literaturi, filmu in po novem tudi vedno bolj v video igrah.

Pred časom sem recimo bral romane Aleksandre Marinine z detektivko Kamensko kot glavnim likom, priporočam. Prav nobene težave nisem imel s tem.
Zadnja igra, ki sem jo igral, je Horizon Zero Dawn – spet z glavnim ženskim likom. Prav dobrodošla sprememba…

Ko pa se najdejo SJW snežinkice, ki zahtevajo enakovredno zastopanje po spolu in rasi v filmih, kot je recimo Dunkirk, potem pa se bo marsikdo res oglasil z odporom. Pa ne zato, ker bi imel karkoli proti črncem ali ženskam, ampak ker je proti izkrivljanju zgodovine: v Dunkirku preprosto ni bilo žensk in črncev, to je pač dejstvo. In ko kdo opozori na to, je takoj ad hominem označen za neokonzervativca in šovinista, brez da bi prisluhnili njegovim argumentom. No, do takega feminizma pa marsikatere ženske in moški čutimo odpor…
hehet
# 05.09.2017 ob 10:43
Ta gospodična je iz ene najbolj patriarhalnih družb v Evropi, zato ni nobeno presenečenje, da povsod vidi samo moško zatiranje in teorije zarote. Je pa še vedno žalostno, da lahko ideologija nekoga tako obsede.
sisoruen
# 05.09.2017 ob 22:46
Definicija mainstream feminizma: skupina frustriranih žensk, ki bi bile rade moški in se zaradi tega sovražijo ter za to krivijo moške.
Snežinkica
# 05.09.2017 ob 19:19
" Tipično moško? Seksizem?

Ne, realizem.
Snežinkica
# 05.09.2017 ob 19:13
Zaključek je: ženske bralke raje berejo pisatelje moškega spola.

Glede na to, da so po tej raziskavi najbolj izposojane in brane knjige "lažje žensko čtivo", katerega avtorice so v veliki večini ženske, je ta zaključek seveda povsem napačen.
Lintver
# 05.09.2017 ob 16:07
Avtor je avtor, če je dobra zgodba, se bo brala in prodajala, ne glede na spol. Če je krš, potem ne pomaga niti reklama raznih institucij.
Ples
# 05.09.2017 ob 15:33
@Lintver
Jaz žensk nisem krivil za nič,

Ne, samo napisal si: Če so ženske pisateljice manj brane od moških pisateljev, potem so za to krive izključno ženske bralke,

Ti se pa do žensk obnašaš tako kot do otrok. Pretirano žaščitniško.
Iz česa pa to sklepaš? :o

Naj ponovim:
Mimogrede, premalo branja je precej povezano s funkcionalno nepismenostjo, ki v tej deželi cveti :(
Lintver
# 05.09.2017 ob 15:01
"Having sold more than 500 million copies worldwide, Harry Potter by J. K. Rowling is the best-selling book series in history. The first novel in the series, Harry Potter and the Philosopher's Stone, has sold in excess of 120 million copies,[11] making it one of the best-selling books of all time. As of June 2017, the series has been translated into 80 languages,[12] placing Harry Potter among history's most translated literary works, with it being one of the first texts to be translated into Ancient Greek since the BC era. The last four books in the series consecutively set records as the fastest-selling books of all time, where the final instalment, Harry Potter and the Deathly Hallows, sold roughly eleven million copies in the United States within twenty-four hours of its release.

Primer J. K. Rowling kaže, da lahko tudi ženska uspe. Ja, ženska je lahko celo najbolj prodajan in v največ tujih jezikov preveden avtor v celotni zgodovini človeštva.
Ples
# 05.09.2017 ob 14:38
Vedno me zabava, kako se vedno pod takšne članke pridejo pofočkat eni in isti nesigurneži ;)
Lintver
# 05.09.2017 ob 13:54
9
Slika 2.1: Število bralcev in nebralcev
2.2.2 Bralci in nebralci glede na demografske značilnosti
Če si ogledamo razliko med spoloma, vidimo, da je pri obeh raziskavah večji odstotek žen-
sk, ki berejo (64 % leta 1998, 66 % leta 2014), kot moških, ki berejo (58 % leta 1998, 52 % leta
2014). Kot vidimo, se je za štiri odstotke povečalo število žensk, ki berejo, medtem ko se je
število moških bralcev glede na leto 1998 zmanjšalo za šest odstotkov.
Med vsemi anketiranimi, ki so se označili za nebralce (39 %), glede na spol v letu 1998
ni bilo večje razlike: med moškimi jih je bilo 52 %, med ženskami pa 48 %. Leta 2014 pa
je bilo med vsemi nebralci (42 %) 59 % nebralcev med moškimi in 41 % med ženskami.
Lahko rečemo, da je pri
KiB V
razlika med številom nebralcev pri ženskah in pri moških
postala statistično pomembna, in zanimivo bi bilo to spremembo postaviti v kontekst
najbolj izposojanih knjig v slovenskih splošnih knjižnicah, saj med njimi prevladuje t. i.
lažje žensko branje.

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/samozaposleni_v_kulturi/Bralna_k
ultura_in_nakupovanje_knjig_v_Republiki_
Sloveniji_final.pdf
sisoruen
# 05.09.2017 ob 10:58
"Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih, da bi se odrekli ekonomski in s tem spolni moči: morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek."

Haha... odlično!!!! Tale njena izjava zadene bistvo problema, ki je v tem, da veliko feministk sploh ne ve, kaj mainstream feminizem dejansko je. Ker spolni pruritanizem in potreba nadzorovati žensko telo in preganjati užitek je dejansko tudi agenda maisntream feminizma, saj žensko telo in njen užitek dojemajo kot instrument patriarhata. :)

Večina pač feminizem še vedno vidi kot boj za enakopravnost med spoloma, ampak to je zabloda. Enakopravnost med spoloma je normalno v interesu obeh spolov, ne le žensk, torej ni stvar feminizma. Vprašajte npr. manekene, ki so v povprečju plačani za isto delo 30-krat manj kot manekenke, vprašajte moške, ki si po rojstvu otroka želijo oni biti tisti, ki koristijo porodniški dopust, vprašajte moške, ki bi si želeli imeti pravico do odločanja o rojstvu svojih otrok, vprašajte moške, ki si želijo imeti skrbištvo nad otroci po razvezi zakonske zveze, vprašajte moške, ki doživljamo seksistične napade tipa moški ste po naravi posiljevalci in morilci ipd. To je tisto, čemur zgolj moški, ampak tudi večina žensk zahodnega sveta nasprotuje. In potem imaš ženske, ki se imajo za feministke, npr. lep primer Miley Cyrus, ki jih pa militantne feministke dejansko dojemajo ravno kontra, torej kot grožnjo feminizmu. Zakaj? Ravno zaradi tega, ker si prizadevajo za nadzor nad svojim telesom in užitkom, torej tem, da ji ne bo konservativna moška družba govorila, kaj lahko s svojim telesom počne in kako naj v tem svojem svobodnem telesu uživa. Torej, svobodna, emancipirana ženska predstavlja tako problem za konservativno kot feministično agendo. :)
tesnilo
# 05.09.2017 ob 10:55
prisla je iz makedonije in njihovo stanje posplosuje na cel zahodni svet?

facepalm
Miham
# 05.09.2017 ob 10:31
medtem ko v Savdski Arabiji in ZAE, kjer so ženske pojmovane kot lastnina je pa vse v redu, zaslužijo si celo predsedovanje OZN komisije za človekove pravice

naj se usmerijo tja, kjer je največja neenakost!!!!
Lintver
# 05.09.2017 ob 16:05
ginza:

1. "In kot po pričakovanju, se vedno najde en model, ki misli, da se cel svet vrti okoli NJEGA osebno. Tipično moško." Tipično moško? Seksizem?

2. okolje=moški?
- Na svetu in tudi v Sloveniji je v populaciji več žensk kot moških
- Družina: baje je mati več časa z otrokom kot moški?
- Vrtec: vzgojiteljice zaposelne 97%
- Osnovna šola: učiteljice zaposlene 90%
- Srednje šole: učiteljice zaposlene 70%
- Faksi: odvisno od stroke

Okolje=moški?
Ples
# 05.09.2017 ob 15:17
@Lintver
Če so ženske pisateljice manj brane od moških pisateljev, potem so za to krive izključno ženske bralke, ki v Sloveniji v večini zastopajo bralno populacijo. In v tujini je stanje podobno, vse raziskave kažejo, da ženske berejo več.

Si se pa potrudil s podatki ... In fino zaspinal: ne, zate sploh ni problem to, da moški berejo (pre)malo in vse manj, zate je pomembno, da so spet krive ženske. Eh ja ...

Mimogrede, premalo branja je precej povezano s funkcionalno nepismenostjo, ki v tej deželi cveti :(
Grof_von_Baron
# 05.09.2017 ob 12:12
..da je agresivni odpor proti feminizmu...
Zdi se, da prizadevanje za enakopravnost ne bo sprejeto brez resnega boja.


Kakšna samoheroizacija, zelo pogosta pri feministkah. Kakšen odpor, kakšen boj? Povsod v zahodnem svetu (pa tudi denimo v Makedoniji) lahko povsem mirno in brez kakršenkoli sankcije objaviš kakršnokoli, še najbolj neumno feministično nebulozo. Založbe so polne feminističnih knjig, vlade so polne feminističnih programov, podjetja imajo polno "diversty" odborov, objstaja legalizirana diskriminacija, itd..
Medtem pa si je en mulc pri Googlu drznil napisati esej, da imajo ženske in moški različne interese tudi zaradi bioloških razlik. Oh ,kaka groza! Ne samo da je izgubil službo, za celotni medijski esabliemnt je čez noč postal novi Hitler. Patriarhat LOL.
zamudnik
# 05.09.2017 ob 11:57
radicionalno so ženske v zakonu obravnavane na način transakcije: ženska je blago, ki ga oče proda možu, ki nato prevzame novo pridobljeno lastnino, da živi v njegovem domu, pod njegovim okriljem.

Sem že mislil, da govori o eni orientalsko obarvani družbi vzhodno od nas, potem pa pove, da gre za hollywoodske filme:
holivudski filmi in popularne ameriške televizijske oddaje še vedno predstavljajo tako identiteto kot nekaj zaželenega

Morda pa je samo narobe prevedeno in je mislila na bolivudsko kinematografijo.
zamudnik
# 05.09.2017 ob 11:49
Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu - in tako naprej ...

Sta torej rešitelja zahodne družbe in osvoboditelja tako zatiranihtukajšnjih žensk vzhod in jug?
Lintver
# 05.09.2017 ob 15:27
Ples: Rumena Bužarovska krivi moške za premajhno branost ženskih avtoric. Ko ti navedem statistična dejstva, da ženske berejo v večji meri kot moški, to pomeni, da ženske v večji meri odločajo o tem, kateri avtorji so bolj brani. In posledično Rumena Bužarovska nima nobenega argumenta za to, da moški ne cenimo dovolj ženskih avtoric.

Če bi vsi moški brali izključno moške avtorje in bi vse ženske brale izključno ženske avtorje, potem bi bile ženske v vsakem primeru bolj brane in prodajane.

IPles: Jaz žensk nisem krivil za nič, samo pokazal sem na to, da je odgovornost v njihovih rokah. Ti se pa do žensk obnašaš tako kot do otrok. Pretirano žaščitniško. Kateri odnos je po tvojem bolj emancipatoren?
Snežinkica
# 05.09.2017 ob 15:11
Hvala, da ste objavili ta intervju, za gospo Bužakovski še nisem slišala, sedaj pa me je prepričala in bom z veseljem posegla po njeni knjigi, tudi zaradi tega ker se strinjam z njo, da se literaturo, ki jo pišejo ženske in se dotika ženskih tem še vedno podcenjuje in kdo drug kot ženske smo poklicane, da to spremenimo, zato tudi sama, zadnje čase povsem zavestno izbiram predvsem ženske avtorice.

Kar se tiče njene diagnoze splošnega stanja v družbi je "spot on", ne samo za Balkan, ki je tradicionalno še bolj patriarhalen, čeprav imajo denimo ravno v Srbiji za premierko ne samo žensko ampak odkrito lezbijko, ampak tudi za ostalo zahodno družbo kjer je šovinizem še vedno močno prisoten vendar mnogokrat zavit v celofan, predvsem ko gre za levi politični pol.

Edino s čimer se ne strinjam, je to, da narašča spolni puritanizem, saj živimo v izrazito pornizirani družbi, kjer je objektivizacija žensk, pornografija, prostitucija in obsedenost s spolnostjo vseprisotna in je to seveda zgolj še eden od vidikov moške prevlade in plehkosti.

Agresivni odpor moških proti feminizmu, dejansko živimo v obdobju velikega backclasha mizoginije, je povsem razumljiv, saj seveda ni v naravi večine ljudi, da bi se prostovoljno odrekli svojim privilegijem, čeprav patriarhat v določeni meri škodi tudi moškim ima zanje še več prednosti, zato ga bodo branili do zadnjega. Tako da ja, potreben bo resen boj, ki pa ga bomo morale izbojevati same, tako kot smo še vse do sedaj, zato je prepričevanje moških za feminizem povsem jalovo početje, tisti redki, dostojni moški, ki v ženskah vidijo enakovredna, polna človeška bitja v resnici sami najdejo pot do njega in so naši podporniki in zavezniki, sicer pa je feminizem žensko gibanje za katerega je pomembna predvsem medsebojna ženska podpora in solidarnost.

Čeprav večina žensk podpira feministične ideje, se, vsaj javno, ne želijo izpostavljati kot feministke, saj je bil feminizem že od nekdaj križev pot, posut s sramotenjem in zasmehovanjem, ki ga zmorejo le redke, ampak to ni toliko pomembno, dovolje je peščica glasnih in odločnih, ki vlečejo voz naprej in kot vidimo, je danes feminizem spet v vzponu, tako da, mogoče čez kakšnih 200-300 let le prispemo na cilj.
Lintver
# 05.09.2017 ob 14:08
Če so ženske pisateljice manj brane od moških pisateljev, potem so za to krive izključno ženske bralke, ki v Sloveniji v večini zastopajo bralno populacijo. In v tujini je stanje podobno, vse raziskave kažejo, da ženske berejo več.

V raziskavi med drugim piše:"Lahko rečemo, da je pri KiB V razlika med številom nebralcev pri ženskah in pri moških postala statistično pomembna, in zanimivo bi bilo to spremembo postaviti v kontekst najbolj izposojanih knjig v slovenskih splošnih knjižnicah, saj med njimi prevladuje t. i. lažje žensko branje. "

Tudi statistika izposoje knjig v knjižnicah kaže na še večjo prevlado ženskih bralk.

Zaključek je: ženske bralke raje berejo pisatelje moškega spola.
GoodFella
# 05.09.2017 ob 12:17
Ta pisateljica ima najverjetneje neke slabe osebne izkušnje in iz tega izhajajoče frustracije/probleme...da pa se razbremeni, poskuša sedaj to breme s svojim filozofiranjem zvaliti na nekoga tretjega, najpriročneje je kriviti nekakšen patriarhalen svet okoli nje, ki se je baje zarotil proti ženskam. To me spominja na tiste šovinistične izjave v slogu večkrat zavrnjenih tipov, v smislu vse so iste..., namesto, da bi se nekoliko v sebe zazrli in kaj pri sebi spremenili. To posploševanje in jamranje mi gre na živce. V Sloveniji lahko ženska, če želi in ima voljo ter znanje, karierno doseže praktično vse, je pa res, da se precej teh (žensk pa tudi moških), ki kariero dajejo daleč na prvo mesto, na koncu pri 40-ih znajde v žalostni (ali pa tudi ne, kakor za koga) situaciji, kot jo opisuje Grof von Baron. Ampak vsak si izbira svojo pot. Razloge za splošno ne/zadovoljstvo je torej treba v prvi vrsti iskati pri sebi, ne pa v družbi, državi, vladi...
Grof_von_Baron
# 05.09.2017 ob 11:25
Kar lahko čisto preprosto vidimo, ko žena s poroko prevzame možev priimek, s čimer postane njegova lastnina in prevzame njegovo identiteto.

Še ena anticivilizacijska nebuloza feministk. Ženska s prevzemom priimka postane že kar moževa "lastnina". Manjka samo še tista, da je ženska, če ima otroke, "stroj za rojevanje". Gre za popolno dehumanizacijo odnosov, ki so tisočletja vzdrževali človeško civilizacijo.
Medem pa recimo, če ženska dela 10-12 ur dnevno za kako monopolistično korporacijo, ki jo lahko v sekundi zamenja za kak drug osebek, v pozi, ki uničuje duha in telo, se tam duhovno prostituira 10 nadrejenim, jo stiska depresija pri 39-ih brez otrok, pride domov v stanovanje z dvema mačkama in popije flašo vina, da sploh lahko zaspi - e to je ja pa napredek in osvoboditev. LOL.Ampak kar se mene tiče, lahko vsaka ženska izbira svojo usodo. (sam ne krivit mene, če ti ne bo všeč)
Grof_von_Baron
# 05.09.2017 ob 11:01
Ko govorimo o zahodnem svetu, se zdi, da je agresivni odpor proti feminizmu posledica nasprotovanja moških na vplivnih položajih

LOL na Zahodu tisti na vodilnih položajih kar tekmujejo, kdo se bo bolj priliznil feminizmu, zato pa tudi Zahod tone počasi in bo tonil še hitreje v prihodnje. Odpor do feminizma se je rodil med navadnim folkom z zdravo pametjo, ker je to antiznanstvena in antihumanistična ideologija. Pa tudi noben moški z vsaj cm hrbtenice se ne bo opravičeval za namišljene privilegije, samocenzuriral kaj piše, bere in gleda, šel na posebne treninge, a ne bo slučajno postla posiljevalec, itd. itd.
el CARTEL
# 05.09.2017 ob 11:36
Odpor do feminizma se je rodil med navadnim folkom z zdravo pametjo, ker je to antiznanstvena in antihumanistična ideologija

najbolj pomembno je,d a se je odpor do feminizma pojavil med samimi ženskami - torej tudi ženske gledajo na feministke kot ekstremne osebke, ki sovražijo moške.

Medem pa recimo, če ženska dela 10-12 ur dnevno za kako monopolistično korporacijo, ki jo lahko v sekundi zamenja za kak drug osebek, v pozi, ki uničuje duha in telo, se tam duhovno prostituira 10 nadrejenim

to je "svoboda" ja... :)

feminizem je v službi kapitalizma, le da se tega ne zaveda.
el CARTEL
# 05.09.2017 ob 11:32
morda lahko s tem pojasnimo naraščanje spolnega puritanizma in potrebo nadzorovati ženska telesa in preganjati užitek

kot pri vseh feministkah - zopet napačno razumevanje problematike.
osnove psihologije nam namreč povedo, da je okolje tisto, ki omejuje in "preganja užitek", torej tako moških kot žensk.

feministke so le v svoji ideologiji sovražnosti do moških pač rekle, da so vsi moški za to krivi.
kar je neumnost, seveda
Kazalo