Po besedah članice komisije za Rožančevo nagrado Mance Košir je Čandrova zbirka esejev fascinantna, zaradi izjemne literarne pisave in etične drže avtorja, ki se pri pisanju vedno znova odloča za utopijo. Foto: www.blesok.com.mk
Po besedah članice komisije za Rožančevo nagrado Mance Košir je Čandrova zbirka esejev fascinantna, zaradi izjemne literarne pisave in etične drže avtorja, ki se pri pisanju vedno znova odloča za utopijo. Foto: www.blesok.com.mk
Ifigenija Simonović je vsestranska umetnica, ki se ukvarja tudi s poslikavami pohištva. Po besedah Koširjeve pa njena zbirka esejev nagovarja bralce z odkritostjo iz vseh por občutenj. Foto: MMC RTV SLO
Lani je Rožančevo nagrado dobil Dušan Jovanović za delo Svet je drama. Foto: Mladinska knjiga

Nagrado, ki nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990) edem izmed najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja, podeljujejo najboljši esejistični knjigi zadnjih dveh let, ki jo izbere žirija. Letos jo sestavljajo Edvard Kovač (predsednik), Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Manca Košir in Ivo Svetina. Po besedah Mance Košir je člane komisije pri izboru vodilo pisanje Marjana Rožanca, ker odgovarja na vprašanja, ki so se pojavljala v njegovem času, in je hkrati aktualno še danes.

Simonovič, Čander in Kocijančič
Žensko pisavo med letošnjimi nominiranci zastopa pesnica in esejistka Ifigenija Simonović z delom Konci in kraji. Kot meni žirija, se bralec ob branju tega dela spoprijema s tem, da je pred njim knjiga zapisov, ki nočejo biti literatura, ampak kar se le da natančni zapisi avtoričine duše in telesa. Drugi nominiranec Mitja Čander pa z delom Kuvertirana poteza suvereno reflektira zgodovino in sodobni čas, misli umetnost v risu odprtega duha in notranje integritete.

Razmišljanja filozofa, esejista in pesnika Gorazda Kocijančiča v knjigi Razbitje, podnaslovljeni Sedem radikalnih esejev, se ne branijo zavezništva svoje velike erudicije, predvsem pa ne pomoči poezije. Med drugim Kocijančičevo delo vključuje tudi dopisovanje s filozofom Tinetom Hribarjem, kot sporočilo, da ljudem onkraj vseh razlik in razhajanj ostaja dialog.

Skrušny in Šav
Literarni kritik, publicist, esejist in prevajalec Jaroslav Skrušny si je nominacijo za Rožančevo nagrado prislužil z delom Varuhi spomina, podnaslovljenim Literarna pisava kot poslednje profano obredje dvajsetega stoletja. V knjigi se avtor ukvarja z dilemo, kako ohraniti spomin ali pomnjenje na tisti čudežni dogodek naše biti, na radost podarjenega življenja, ko pa smo ustvarili civilizacijo, ki beži iz območja svetega.

Komisijo za nagrado pa je prepričal tudi izbor esejev Vrelec lani preminulega pisatelja, pesnika in gledališčnika Vlada Šava. Tema te knjige je duhovnost, v kateri se človek skozi iracionalno doživetje narave odpre za drugo človeško bitje, je povedala urednica Jasna Čebron. Izbor, ki ga je še pred smrtjo opravil sam avtor, kaže na to, da je bil Šav krčevit, hlasten in strasten iskalec. Z izborom esejev je pustil odprta številna vprašanja, na katere naj bralci odgovarjajo sami.

Nagrajenca bodo razglasili 24. septembra ob 19.00 v jazz klubu Gajo, kjer bo potekal literarni večer, na katerem bodo prebirali izseke iz nominiranih knjig. Podelitev nagrade pa bo v soboto, 26. septembra, ob 14. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici.