Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 3 glasov
Ocenite to novico!
Med novimi izdajami Študentske založbe izstopata publicistično delo Beseda-svet novinarja in urednika Mitje Meršola ter zbirka kolumn Gorana Vojnovića z naslovom Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra.
Izšla sta še roman Severni arhivi francoske avtorice Marguerite Yourcenar in knjiga o kaligrafiji slikarke Huiqin Wang.
Beseda, prenašalka zgodb
Novinar Mitja Meršol v delu Beseda-svet razkriva, kako deluje novinarstvo. Čeprav so resni mediji v precejšnji meri obsedeni izključno s problematiko novinarstva v slovenskem prostoru, Meršol pokaže na koncept novinarstva zunaj slovenskih meja. Sam si je izkušnje v tujih medijih nabral z nekajmesečnim delom v nočni redakciji The New York Timesa in s sodelovanjem v slovenski redakciji londonskega BBC-ja. Bil je tudi dopisnik iz New Yorka in predsednik združenja tujih dopisnikov.
Kot je na predstavitvi povedal Meršol, ga je pri pisanju in poročanju o dogodkih iz tujine vedno preganjalo načelo, da tistega, kar je lepo, ni dovolj le čutiti v sebi, ampak je treba to tudi izraziti, povedati in pokazati. Novinar je komunikator, ki več kot le suhoparno poroča o dogodkih in življenju na drugih koncih sveta. Glavni poudarek nosi beseda, prenašalka zgodb, ki jo tvorijo novinarska poročevalska dejstva, je dejal Meršol.
"Samo o politiki ne!"
Goran Vojnović, avtor uspešnice Čefurji raus!, s katero si je prislužil nagrado Prešernovega sklada in kresnikovo nagrado za leto 2009, je svoje kolumne strnil v zbirko Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra. Tematski izbor kolumn sega na polja generacijske in posttitovske problematike, slovenske družbe, kulture, medijev, filma, športa in Balkana. Vojnović je povedal tudi to, da je bilo edino uredniško navodilo zanj, naj v svojih kolumnah ne piše o politiki, saj imajo pri Dnevniku dovolj kolumnistov, ki pišejo izključno o njej. Dejal je, da včasih napiše tudi tisto, o čemer bralci nočejo nič slišati. Razen prve in zadnje kolumne v zbirki so bile vse druge že objavljene.
Kaligrafija kot umetnost
Kitajska slikarka Huiqin Wang, ki že vrsto let živi v Ljubljani, je predstavila knjigo Kaligrafija kot umetnost. Publikacija o kaligrafiji je za slovenski prostor pionirsko delo. Avtorica se ni omejila le na značilne kaligrafske sloge in njihov zgodovinski razvoj, temveč nudi vpogled v posebnosti kulturnega okvira, v katerega je vpet ta izrazni način. Wangova je potrdila, da knjiga ni namenjena le študentom sinologije, ampak vsem, ki jih zanima kitajska kultura, kjer se kaligrafija kot izrazni način vnaša v vse veje umetniškega ustvarjanja.
Iz trilogije Labirint sveta
Pisateljica Marguerite Yourcenar je roman Severni arhivi (1977) napisala kot del trilogije Labirint sveta, ki jo sestavljata še romana V pobožen spomin (1974) in Kaj? Večnost (1988). Prevajalka romana Saša Jerele je dejala, da je zgodba tudi družinska kronika avtoričinega očeta. Avtorica z zgodbo o svoji družini poda še razmislek o zakonitosti zgodovine in mehanizmov zgodovinskega romana.
