Liffe
(8)
liffe 2018
Eno večjih presenečenj letošnjega filmskega festivala v Cannesu je ponudil film Dekle, belgijska pripoved o najstniku, ki se odloči za spremembo spola. Foto: LIFFe
liffe 2018
Srce parajoča drama Jezdec, ki morda celo bolje kot kadar koli prej pokaže, kako pomemben del ameriške podeželske kulture je figura kavboja. Foto: LIFFe
liffe 2018
Stiks je film, pri katerem je že vsaka informacija spoiler, zato recimo le, da si film Wolfganga Fischerja res zasluži ogled. Foto: LIFFe
Utoya – 22. julija – izjemno pristen prikaz travmatičnih dogodkov, ki gledalca pretrese bolj kot katera koli grozljivka. Foto: LIFFe
liffe 2018
Film Divje življenje je zapolnjen z nekaj izjemnimi igralskimi izvedbami in domala popolno režijo. Foto: LIFFe

Dodaj v

Insajderski namig: 5 liffovskih manj izstopajočih filmov

Filmi, ki jih v ogled priporoča Matic Majcen
1. november 2018 ob 12:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Liffe bo tudi letos predvajal nekaj filmskih mojstrovin, o katerih smo na MMC-ju že veliko pisali ob premierah na evropskih festivalih.

Če si boste ogledali Von Trierjevo Hišo, ki jo je zgradil Jack, Lanthimosovo Najljubšo ali Garronejevega Dogmana, potem nikakor ne boste zgrešili. Ob tej priložnosti zato raje navajam 5 manj izstopajočih filmov, ki se bodo iz ozadja borili za simpatije gledalcev.


Stiks (Styx, r. Wolfgang Fischer)

Filmov o samotni plovbi z jadrnico, ki se sprevrže v katastrofo, je bilo že kar nekaj. Pravzaprav smo še pred kratkim v kinih gledali Izgubljeno med valovi (Adrift, 2018), še vedno nismo pozabili niti Redfordovega Vse je izgubljeno (2013), zdaj pa bomo na Liffu že deležni novega. Vseeno pa je Stiks kljub tako rekoč identični izhodiščni premisi povsem drugačen film in se celo prikrito norčuje iz privilegiranih belcev, ki v tovrstnih filmih na jadrnici doživljajo svojo eksistencialno krizo. Gre za film, pri katerem je že vsaka informacija spoiler, zato recimo le, da si film Wolfganga Fischerja res zasluži ogled.

Jezdec (The Rider, r. Chloe Zhao)

Vestern je v 21. stoletju precej drugačen žanr, kot je bil v času filmov Johna Forda. Po zaslugi žanrskih reinterpretacij, kot so bile Gora Brokeback (2005), Jesse James in strahopetni Robert Ford (2007) in Povratnik (2015), so vesterni zapluli v sodobnejše vode in so dodobra spremenili našo percepcijo tega žanra, ta trend pa nadaljuje tudi ameriški neodvisni film Jezdec. 36-letna režiserka Chloé Zhao je v njem že s skorajda dokumentaristično pristnostjo portretirala jezdeca rodea, ki se mora zaradi nesreče sprijazniti s koncem kariere. Rezultat je srce parajoča drama, ki morda celo bolje kot kadar koli prej pokaže, kako pomemben del ameriške podeželske kulture je figura kavboja.

Utoya – 22. julija (Utøya 22. juli, r. Erik Poppe)

Letos sta izšla dva filma o oboroženem napadu na otoku Utoya leta 2011. Nekoliko odmevnejši film je tisti Paula Greengrassa 22. julij, vendar pa je mnogo boljši tisti drugi, norveški film Erika Poppeja, ki ga bomo zdaj videli na Liffu. Poppejev film ne poskuša biti žanrska eksploatacija tragičnih dogodkov (greh, ki ga je zagrešil Greengrassov film), temveč ustvari popolno prvoosebno simulacijo dogodkov tistega tragičnega dne. Pri tem film odgovori na vrsto vprašanj, ki so begale laično javnost: kako je Breiviku uspelo tako dolgo izvajati morilski pohod po otoku? Zakaj ni nihče poklical na pomoč? Zakaj niso mladi preprosto splavali z otoka? Izjemno pristen prikaz travmatičnih dogodkov, ki gledalca pretrese bolj kot katera koli grozljivka.

Divje življenje (Wildlife, r. Paul Dano)

Paul Dano je naslednji izmed ameriških igralcev, ki so se preselili med režiserje. Njegov prvenec je adaptacija romana Roberta Forda iz leta 1990, v kateri spremljamo najstnika, ki se sooča z ločitvijo staršev. Čeprav sinopsis zveni kot običajna družinska drama, pa je film zapolnjen z nekaj izjemnimi igralskimi izvedbami in domala popolno režijo. Paul Dano bo od zdaj naprej pred zelo težko dilemo, ali slediti igralski ali režiserski karieri, kajti v obeh poklicih je naravnost odličen.

Dekle (Girl, r. Lukas Dhont)

Eno večjih presenečenj letošnjega filmskega festivala v Cannesu je ponudil film Dekle, belgijska pripoved o najstniku, ki se odloči za spremembo spola. Filmov na to temo je bilo že precej, a tale vendarle izstopa zaradi res pristne igre 16-letnega debitanta Victorja Polsterja, ki uspe na gledalca prenesti vso stisko transspolnih posameznikov v najbolj občutljivem obdobju njihovega življenja. Film se je v zadnjih mesecih okitil že z mnogimi festivalskimi nagradami in je na najboljši poti, da prejme še nominacijo za tujejezičnega oskarja.

Matic Majcen
Prijavi napako
Komentarji
Skippy
# 01.11.2018 ob 22:12
Tipicen levicarski izbor :)
at111
# 01.11.2018 ob 18:59
mozgopralnica :)
adirm
# 01.11.2018 ob 13:19
kul članek. Sem si jih že dodal na seznam za gledanje!
tonccy
# 02.11.2018 ob 04:21
Fajn, da napišete katerih filmov ni za gledat.
kingeston
# 02.11.2018 ob 08:58
super je da že otroci samostojno izbirajo spol.
bomo vsaj vedeli kdo je duševno moten in kdo ne...
pan
# 02.11.2018 ob 08:30
@Skippy

Eni zelo težko preklopite iz vsakodnevnih politikantskih blodenj v svet umetnosti, kaj ne?
Bivši uporabnik
# 02.11.2018 ob 08:23
Skippy
Tipicen levicarski izbor :)

Razumem, najbrž vas moti film o masakru otrok na Danskem.
themetun
# 02.11.2018 ob 09:00
Nekaj, kar je promovirano kot mainstream, ne more biti eno večjih presenečenj.