Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Priprava hrane je način izkazovanja ljubezni." "Pot do srca gre skozi želodec." Okus strasti je nasladna drama, ki z neverjetnim očesom za podrobnosti dobri dve uri ilustrira točno take preproste, nerevolucionarne ugotovitve.
Skozi biografsko dramo Priscilla se vije ista rdeča nit, ki jo lahko opazimo v večini del Sofie Coppola – tema deklištva, ki se ji avtorica tokrat približa s perspektive ene najslavnejših (otroških) nevest na svetu, Priscille Beaulieu – alias Presley.
Letošnji Liffe nudi širok nabor globoko pretresljivih filmov o človeškem trpljenju, vojnah in zlu. Če bi radi film, ki sicer ni vesel, a vsaj ponudi priložnost za katarzičen jok, bo Vsi mi tujci prava izbira.
Grški ekscentrik par excellence, Yorgos Lanthimos, je svojo interpretacijo večnega mita o stvaritvi predelal v odbit, dekadenten in presenetljivo iskren razmislek o naših globoko vsajenih predsodkih o ženski seksualnosti.
Odkar je filozofinja Hannah Arendt med poročanjem o sojenju Adolphu Eichmannu uporabila besedno zvezo "banalnost zla", s tem konceptom opisujemo "grozljivo običajnost" nacističnih funkcionarjev, ki so k holokavstu pristopali kot k pisarniški službi.
Zelena meja, dokumentaristično obarvana drama Agnieszke Holland, je verjetno najmučnejši film, kar jih boste videli letos. Kljub temu ga morate videti.
Nuri Bilge Ceylan že od drame Bilo je nekoč v Anatoliji naprej gradi zelo prepoznavno "znamko": snema dolge, gostobesedne in poetične skice malih ljudi v neizmerni pokrajini. Suhe trave, novi portret zagrenjenega intelektualca, ustrezajo tem parametrom.
Kavboj je v klasičnem vesternu robat prototip tradicionalne možatosti, Divji zahod pa prostor za vprašanja časti, maščevanja in poguma. Kaj se torej zgodi, ko žanr, ki do pred kratkim ni tematiziral kvirovske ljubezni, dobi v roke kralj španskega campa?
Če je Christian Petzold svoja zadnja dva filma zasidral v književnosti (Tranzit) oziroma mitu (Undine), pa tokrat prek motiva pisatelja razmišlja o moči pripovedovanja zgodb in literature.
V neki vasi je nekoč živela ženska. Tam so veljala posebna pravila. Tudi čas je tekel drugače. Imela je svoj dom in trgovino, bila je zadovoljna. Vsaj tako je mislila. Morda je bilo res. Nato pa je v njen brezoblični vsakdan kot meteor treščilo življenje.
Stefan Komandarev je nepopustljiv filmski kronist bolgarskega delavskega razreda. Na letošnjem festivalu v Karlovih Varih je za svoj novi film, Blagine lekcije, prejel glavno nagrado, kristalni globus.
Nešteto filmov je bilo posnetih o razhodih, o travmatičnih razdorih romantičnih zvez in o zapuščenih ljubimcih. Veliko redkeje pa (ne samo filmska) umetnost tematizira nič manj bolečo smrt prijateljstva, pri kateri ni niti predvidenega protokola vedenja.
S Trikotnikom žalosti, ki je osvojil zlato palmo, se švedski mojster družbene satire Ruben Östlund prvič podaja v svet angleško govorečega filma, a kljub temu ostaja na "domačem terenu" z zgodbo o plovbi luksuzne križarke, ki se spremeni v nočno moro.
Neveljaven email naslov
