Ernest Hemingway je bil eden največjih pustolovcev med pisatelji in eden največjih pisateljev med pustolovci. Foto: EPA
Ernest Hemingway je bil eden največjih pustolovcev med pisatelji in eden največjih pisateljev med pustolovci. Foto: EPA
Spomenik Williamu Wallaceu
Jean Auguste Dominique Ingres, Napoleon na prestolu
Napoleon na prestolu
Lovis Corinth: Avtoportret z okostnjakom (1896)
Znamenito Corinthovo platno Avtoportret z okostnjakom (1896) je na ogled v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA).
Leta 1954 so v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Foto: EPA
Michael Schumacher
Michael Schumacher je s sedmimi naslovi sam na vrhu dirkačev z največ naslovi prvakov. Foto: EPA
Asuanski jez
Dokončali so ga leta 1970. Foto: EPA

Ko je dopolnil osemnajst let, je hotel vstopiti v vojsko, vendar mu to ni uspelo, ker je imel slabo levo oko. Ko je slišal, da Rdeči križ jemlje prostovoljce za voznike rešilnih vozil, se je hitro prijavil na razpis. Sprejet je bil decembra leta 1917, zato je pustil svojo službo pri časopisu aprila 1918 in odplul v Evropo maja istega leta.

Najprej je obiskal Pariz, pot pa v začetku junija nadaljeval v Milano. Poročal je z ženevske konference in o grško-turški vojni. Pokrival je politične teme evropskega dogajanja in številne manj pomembne teme. V literaturo se je zapisal z romani Zbogom orožje, Komu zvoni in delom Starec in morje. Leta 1954 je prejel Nobelovo nagrado za književnost, leto pred tem pa tudi Pulitzerjevo nagrado. 2. julija 1961 je naredil samomor.


Leta 1298 je Edward Longshank (kralj Edvard I.) v bitki pri Falkirku premagal Williama Wallacea in njegove škotske upornike, ki so jih izdali škotski plemiči iz strahu, da bodo izgubili zemljo in oblast.

Leta 1718 sta Avstrija in Turčija v Požarevcu podpisali mirovni sporazum.

Leta 1796 je umrl škotski pesnik Robert Burns, čigar lirika, pisana v škotskem narečju, izraža duh obdobja med razsvetljenstvom in romantiko.

Leta 1798 je Napoleon je skupaj s svojo vojsko pri Warak El Hadru, le nekaj kilometrov severno od piramid pri Gizi, premagal mameluke.

Leta 1816 se je rodil nemško-angleški ustanovitelj tiskovne agencije Reuters judovskega rodu Israel Beer Josaphat, bolj znan kot Paul Julius von Reuter.

Leta 1858 se je rodil nemški slikar Lovis Corinth, ki poleg Maxa Liebermanna in Maxa Slevogta velja za najpomembnejšega nemškega impresionista.

Leta 1870 se je rodil češko-avstrijski slikar judovskega rodu Emil Orlik.

Leta 1873 je Jesse James skupaj s tolpo James-Younger prvič oropal vlak.

Leta 1893 se je rodil nemški pisatelj Rudolf Ditzen, bolj znan kot Hans Fallada. V delih Mali človek, kam sedaj in Volk med volkovi je opisoval težko življenje malih ljudi in moralni propad osebnosti pod nacističnim terorjem. Hans Fallada je umrl leta 1947.

Leta 1911 se je rodil kandaski pisatelj in filozof Herbert Marshall McLuhan.

Leta 1919 se je v Mariboru rodil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, publicist in zgodovinar France Filipič. Šolal se je v Mariboru in Ljubljani, nekaj časa je bil uslužbenec v Cirilovi tiskarni v Mariboru, sodeloval z OF-om, bil je v koncentracijskem taborišču. Po vojni pa novinar in nato samostojni književnik. Njegova najpomembnejša dela so Viharna leta, Osmi dan v tednu, Pojoči konji in Pravljice.

Leta 1920 se je rodil ameriški violinist Isaac Stern.

Leta 1923 se je rodil ameriški fizik Rudolph Arthur Marcus, znan po teoretičnih delih o prenosu elektronov. Leta 1992 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1931 je začel CBS kot prva ameriška televizijska postaja oddajati vse dni v tednu.

Leta 1954 so na mednarodni konferenci v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Na njej je bil Vietnam po 17. vzporedniku razdeljen na severni in južni del. Demokratična republika Vietnam je bila pod vodstvom Hoja Šia Minha, Republiko Vietnam, to je južni del, pa je vodil Ngo Dinh Diem.

Leta 1970 je bil po 11 letih dograjen Asuanski jez v Egiptu

Leta 1989 je umrl slovenski pisatelj Danilo Lokar.

Leta 1993 je umrl slovenski cimbalist Miško Baranja.

Leta 1994 se je dobitnik Nobelove nagrade za književnost Aleksander Isajevič Solženicin prvič po 20-letnem izgnanstvu vrnil v Moskvo.

Leta 1994 je Gregor Cankar v Lizboni postal mladinski svetovni prvak v skoku v daljino in Sloveniji priboril prvo zlato medaljo na teh tekmovanjih. Celjan je v zadnji seriji skočil 8 metrov in 4 centimetre in za tri centimetre ugnal Romuna Bogdana Tarusa. Cankar je hkrati postal drugi Slovenec (za Borutom Bilačem), ki je preskočil magično mejo osmih metrov. Točno pet let kasneje je slovenski rekorder dosegel še en vrhunski dosežek, saj je bil na mitingu Zlate lige v Parizu z 8,07 m drugi.

Leta 2002 se je nemški dirkač formule ena Michael Schumacher s petim naslovom svetovnega prvaka postavil ob bok Juanu Manuelu Fangiu.

Leta 2008 je bil v Srbiji zaradi suma vojnih zločinov aretiran Radovan Karadžić.