Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Leta 1852 se je na Brdu pri Lukovici rodil slovenski pisatelj Janko Kersnik, utemeljitelj in najboljši predstavnik slovenskega poetičnega realizma.
V romanih Ciklamen, Agitator, Rošlin in Verjanko ter Jara gospoda je upodobil malomeščansko in trško družbo, podeželskega izobraženca ter družabno in politično povzpetništvo. V predavanju Razvoj svetovne poezije se je zavzel za realizem, prekrit s tančico idealizma. Dokončal pa je tudi Rokovnjače Josipa Jurčiča.
Rodil se je v uradniško-plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu. Po gimnazijskih letih se je vpisal na študij prava na Univerzi na Dunaju, nato pa je preostanek študentskih let preživel na Univerzi v Gradcu. Leta 1880 je naredil notarski izpit in ostal notar vse do smrti. Potem ko je bil leta 1883 prvič izglasovan za deželnega poslanca, je bil izvoljen še za predsednika podružnice Kmetijske družbe, leta 1885 pa še za župana lukoviške občine. V deželni zbor je bil znova izvoljen leta 1889. Za jetiko v grlu je umrl 28. julija 1897 v Ljubljani.
1768 se je v bretanskem mestu Saint Malo rodil francoski pisatelj Francois Rene Viconte de Chateauabriand. Leta 1791 se je izselil v Severno Ameriko, v letih 1803 in 1804 pa je bil poslanik in Napoleonov minister, pozneje pa njegov nasprotnik in privrženec Burbonov. Chateauabriand velja za predstavnika zgodnje romantike, pot ji je utiral z novelami in romani Atala, Rene in Mučeniki. Napisal je še esej Genij krščanstva in Spomini z onkraj groba. Umrl je 4. julija 1848 v Parizu.
1824 se je v Ansfeldu rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner. Pod vplivom starejše katoliške cerkvene in orgelske glasbe, dunajske klasične simfonije in Richarda Wagnerja je pisal veličastne simfonije in cerkvene skladbe. Dolgo časa je poučeval, postal je orglavec v Linzu.
Glasbi se je najprej posvečal kot samouk, nato pa je začel študij na Dunaju. Med 11 simfonijami je najbolj znana tretja, ki jo je posvetil Wagnerju. Pisal je tudi maše, psalme in motete. Umrl je 11. oktobra 1897 na Dunaju.
1834 se je rodil slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. Štejemo ga za začetnika slovenske poljudnoznanstvene proze. Študiral je na Dunaju. Znana sta njegova poučna prirodoslovna povest Ni vse zlato, kar se sveti in potopis Pot iz Ljubljane v Šiško.
Med ljubezenskimi novelami je znana Na stričevem domu, med romantičnimi pa Huzarji na Polici in Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec. Zgodbe o živalih so zbrane v knjigah Domače in tuje živali v podobah in Naše škodljive živali v podobi in besedi. Umrl je 12. januarja 1887 v Gorici.
1892 se je rodil francoski skladatelj Darius Milhaud.
1896 se je rodil francoski pesnik, esejist, dramatik, gledališki režiser in igralec Antonin Artaud.
1907 je umrl veliki norveški skladatelj Edvard Hagerup Grieg, klavirski virtuoz in zbiralec norveške narodne glasbe. Pisal je pretežno klavirske skladbe, znana pa so tudi njegova simfonična in orkestralna dela. Njegovo najpomembnejše delo je Peer Gynt, napisal je tudi 66 liričnih skladb.
1908 se je rodil ameriški filmski režiser Edward Dmytryk.
1908 se je rodil ameriški pisatelj Richard Nathaniel Wright.
1913 se je rodil japonski arhitekt Kenzo Tange.
1951 je umrl ameriški književnik slovenskega rodu Louis Adamič. Med številnimi deli sta posebej znani Vrnitev v domovino (1934) ter Orel in stena (1950).
1985 je umrla slovenska pisateljica Mira Mihelič.
