Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 11 glasov
Ocenite to novico!
Prvovrstna zabavna animirana pustolovščina, ki kljub neuravnovešeni zgodbi še vedno prekaša večino celovečernih risank ostalih studiev.
V višave je v slabih petnajstih letih deseti animirani celovečerec studia Pixar in deseta uspešnica po vrsti. Merilo uspeha je sicer relativno, vendar pri Pixarju ni nobenega dvoma, glede na to, da se svetovni prihodek njihovih risank giblje med 360 in 860 milijoni dolarjev (da večinsko pozitivnih kritik niti ne omenjam). Čeprav je Pixar od leta 2006 del korporacije Disney, še vedno ohranja kreativno samostojnost, medtem ko Disney ni zaprl svojega oddelka za animacijo, s katerim poskuša ohranjati tradicijo ustanovitelja Walta Disneya. Na to namiguje njihov najnovejši film The Princess and the Frog, s katerim se po petih letih vračajo h koreninam tradicionalne ročne animacije in muzikala.
Pixar je poleg Disneya edini studio, ki je sam po sebi blagovna znamka. O tem priča dejstvo, da so se do danes le enkrat odločili za nadaljevanje (Svet igrač 2). Ni jih strah poskusiti nekaj novega, s čimer so dejansko zgradili lastno blagovno znamko, ki do neke mere nadomesti potrebo po nesmiselnih nadaljevanjih, v nasprotju s konkurenco, kot sta DreamWorks (Shrek, Madagaskar) in Blue Sky (Ledena doba). Ob tem je treba priznati, da so zdaj klonili poslovnim pritiskom, saj v prihodnjih nekaj letih napovedujejo Svet igrač 3, Pošasti iz omare 2 in Avtomobile 2. In če je soditi po Svetu igrač 2 in napovedniku za tretji del, lahko rečem, da opravičujejo svoje načelo, po katerem ne bodo snemali nadaljevanja, dokler nimajo za to resnično tehtnega razloga (logično nadaljevanje zgodbe).
Upokojenski pustolovec
Za režiserja Peta Docterja je V višave po Pošastih iz omare drugi režiserski podvig. Pred tem je sodeloval pri ustvarjanju zgodb za Svet igrač 1 in 2, Pošasti iz omare in Wall-E. Dokaj svež scenarij je napisal skupaj z Bobom Petersonom (Ratatouille, Reševanje malega Nema), še enim Pixarjevim veteranom, ki je V višave tudi sorežiral. In naj se sliši še tako nedolžno, prigode godrnjavega upokojenega prodajalca helijevih balonov, ki z njimi dvigne svojo leseno hiško, in neizkušenega tabornika, ki se mu nehote pridruži na potovanju v Južno Ameriko, ne sestavljajo animiranega filma, kakršnih smo vajeni od velikih studiev. Izbira ostarelega glavnega junaka in zrelost obravnavanih tem jasno kažeta na smelost Pixarjevega idejnega vodje Johna Lasseterja pri koraku v nepreverjene vode. Vsekakor občudovanja vredna poteza, s kateri se očitno niso mogli povsem predati.
Zgodba se začne (podobno kot Wall-E) z absolutno čudovito 10-minutno montažo Carlovega življenja, ki deluje kot ena od samostoječih Pixarjevih kratkih risank in sama po sebi opraviči ogled filma. Nato se srečamo s Carlovim vsakdanjikom ter spoznamo vnetega 8-letnega Russlla na lovu za zadnjo taborniško veščino pomagati ostarelim. Po prisrčnem, a dokaj dramatičnem polurnem uvodnem dejanju sledi razmeroma lahkotno pustolovsko drugo dejanje, ki se prevesi v napet akcijski zaključek.
S posameznimi dejanji ali prizori ni načeloma nič narobe. Težava je v tem, da se razpoloženjsko scenarij preveč razhaja od dejanja do dejanja. Kot da se ne bi mogli odločiti, ali bi radi posneli film za odrasle ali otroke. Staranje, osamljenost, neuresničene življenjske sanje, zapostavljanje otroka in razočaranje nad idolom iz otroštva so teme, namenjene odraslim, vendar predstavljene na način, ki otroke ne bodo motile, saj gre navsezadnje za družinski film. Poleg tega so vpletli elemente, kot so govoreči psi, ki se sprva lepo vklopijo v pripovedni svet, ker je sposobnost govora logično razložena, ko pa se izkaže, da lahko počnejo precej več kot še tako dobro izurjeni štirinožci, se več ne ujemajo z duhom pripovedi.
Še vedno vodilni
V višave ima kot vsi Pixarjevi filmi čustveno značilno življenjsko sporočilo in je do zdaj njihova najbolj dramatična zgodba. Ali to pomeni, da nam bodo v prihodnosti postregli s še izraziteje odraslimi filmi, bo pokazal čas. Ljubiteljem animacije se obetajo zanimiva doživetja.
Do zdaj nisem videl Pixarjevega filma, ki ne bi na neki način presegel tako pretekle Pixarjeve izdelke kot vso ostalo konkurenco. Če ne drugega vsaj tehnično. To pa ne pomeni, da slepo poveličujem vse, kar nam servirajo njihovi animatorji. Za boljšo ilustracijo naj povem, da me po prvem ogledu niso očarali Življenje žuželk, Pošasti iz omare, Avtomobili in V višave. Prva dva sta se mi z leti prikupila, medtem ko sta druga dva po ponovnem ogledu pridobila le malenkost več šarma in kot taka ostajata pri dnu osebnega Pixarjevega repertoarja.
Ocena: +3
| V višave (Up) |
ZDA, 2009 Režija: Pete Docter, Bob Peterson Žanr: animirana pustolovščina Povezavi: uradna stran, IMDB |
pač ni primeren za tvoja 2 mlada spremljevalca.
Poznam kar nekaj otrok, ki jim je bil film zelo všeč in noben ni imel pripomb...in ja, vsi so mlajši od 12 let. Če imaš slabo izkušnjo ni potrebno pljuvati in udrihati po odličnem filmu, ki je milijonom po vsem svetu zelo všeč. To, da smo pa vsi bedaki je pa itak tvoje osebno mnenje.
Ali je v akcijskih filmih le napačen pogled res zadosten, da tega človeka ubijejo?
Ali ima Tom res dovolj razloga da Jerrya neprestano preganja?
itd...halo
Me prav zanima kakšne filme gledaš in kaj navdušuje tvoja 2 otroka....
Prav, jaz sem to gledal s 7-letnim mulcom in 9-letno frajlo. In povedala sta vse, kar piše zgoraj.
Ti pa verjetno ne poznaš veliko ljudi, ki ne morejo imeti otrok. In te še noben ata ni prtegnu s palco po glavi, ker si mu premaknu nabiralnik.
Glede kritike pa je tako: pač nismo vsi talentirani, da bi pisali super kritike - če bi bili, potem bi profesionalni kritiki tudi hitro ostali brez biznisa. Eni pač raje stvar pogledamo in v njej uživamo. Ne pa da jo razstavimo na prafaktorje in potem vsakega gremo analitično obdelovati in se na njem izživljati dokler nismo za vsako sekundo filma porabili 10 strani kritike.
Namesto da neresnične bedarije pište o meni, napišite konstruktivno kritiko o tem, kaj ta nadvse odličen celovečerni risani film prinese dobrega otrokom do 12. let in odraslim po 35. letu. Ker me res zanima. Ste med ogledom Upa razmislili, ali je ugrabitev enega barvastega ptiča res zadosten zločin, da vržemo človeško bitje v globino? A ker se je z mečem lotil vlomilca, ki mu je vdru v dom, napadel pse, njega in njegovo lastnino? Z glavno na zabavo my es.
@xskip, gledal sem skupaj 0 minut in 0 sekund kmetije in bratovega brata. V Živ žavu vrtijo pa večinoma risanke, ki SO primerne za otroke (za razliko od komercialk, kjer rolajo Lejzitavn, ki bi ti bil gotovo všeč).
Veš kaj se omenja kot vrhunec Upa? Da so narisali ziljon barvnih balonov v pixel natančno. Da krepneš. Pejte raj v kako galerijo...
a res?
na imdb je ocena 8.6/10 (trenutno 42. mesto vseh časov)
rotten tomatoes ocena 98/100, top kritiki 95/100,
metacritic 88/100
Roger Ebert 4/4
itd...
Verjetno film res ni zate.
Raje še naprej uživaj v filmih na kanalu A.
obup...kakšen moron.
raje še naprej glej kmetijo, živ žav in posnete dele brat bratu.
Btw - kdo pravi, da ne moreš žurat, se dol dajat, resno študirat in še tu pa tam tudi pogledat kak animiran film? No, kdo drug razen nekega wannabe odraslega kot si ti, seveda...
- ata je skrajno negativen in večino filma ne mara mulca, ptiča, psa ...
- stari raziskovalec je zloben
- psi so njegovi sužnji in tudi zlobni
- pes poškoduje ptiča
- oddahnemo si (!?) ko zlobneža vržemo v globino (!?)
- tabornikov oče ne pride na podelitev značke
... ... a bi še kaj?
Pri dvajsetih bi lahko žural, študiral in se dol dajal. Kakih 12 let si preotročji. Pa kdaj kako knjigo v roke vzemi.
Z risanko ni nič narobe, ni pa družinska niti ni za otroke. Je za zdolgočasene mulce, ki mislijo, da so odrasli, čeprav jim mamica v nedeljo dela zajtrk ob 12h. In to sem povedal že zgoraj, ti pa potrdil.
In po tvojem odzivu zgoraj, si ti prej Mišo :'(((( kot pa :).
Mislim, da je edino, kar si zadel je, da je mogoče prvih 13 minut nekoliko preveč žalostnih za majhne otroke. Ostalo pa si po mojem mnenju v glavnem vse mimo interpretiral.
SIcer pa moram sam reči, da se mi je Up zelo dopadel. Sploh začetek je bil neverjetno z občutkom prikazan (pa čeprav je žalosten). 10 minut pripovedovanja življenjske zgodbe, brez ene same besede, samo z glasbo in sliko. Preostali del filma je tudi na nivoju Pixarja, vendar si bom ta film zapomnil predvsem po začetku.
Wall-E-ja pa z mojega prvega mesta vseeno ne more izriniti :) - ta pa ostaja za moje pojme presežek v animiranih celovečercih.
Otroci so žalostni takoj na začetku risanke in še dolgo po tem. Risanka opisuje, da ljudje v normalnem življenju životarimo, nimamo denarja za najpreprostejše želje, da mnogi ne morejo imeti otrok, da se soočamo s smrtjo najbližjih, da so ljudje zelo zelo zlobni in ne izbirajo sredstev za uresničitev svojih podlih ciljev, psi grizejo ptiče, očetje niso doma z družino, mam to nič ne moti (itak se mama pojavi le kot okrasek na koncu risanke), in nenazadnje, povsem OK je, da gre vaš tabornik po domovih, odpotuje z enim atkom (ki pretepa someščane in delavce zaradi poškodbe na poštnem nabiralniku), kamor ga pač ta zvleče.
Otrokm so v risanki dejansko namenjeni le baloni in barvast dinozavrski ptič.
>Zgodba se začne (podobno kot Wall-E) z absolutno čudovito 10-minutno montažo Carlovega >življenja,
Začne se z izpovedjo dveh ljudi, ki kljub poštenemu delu nista zaslužila niti za en izlet, nista mogla imeti otrok in gospodu je ljuba žena umrla v najbolj neprimernem trenutku. Medtem je župan poskrbel, da so ju vrgli iz doma, da bi zgradil stolpnice in trgovske centre. Odlična tema za otroke, da jih spoznamo s temi zadevami, pa tudi za bogatunske filmarje, ki o takem žalostnem svetu slišijo le po TV.
>teme, namenjene odraslim, vendar predstavljene na način, ki otroke ne bodo motile, saj gre >navsezadnje za družinski film.
Otroke te teme motijo in to zelo. Razen če so na nivoju debilnih gringov. Če temu ni tako, se zamislite nad sabo.
To ni družinski film. To je film za naše kretenske dijake, ki v starosti 15 do 20 let hodijo gledat risanke. Oni bodo navdušeni in kokice bodo hrustljale.