Vrhunski pesniški opus Iztoka Osojnika, izkazan s petimi samostojnimi pesniškimi zbirkami v zadnjih desetih letih in 15 v dveh desetletjih poprej, poleg knjižnih izdaj tudi s številnimi domačimi in tujimi revijalnimi ter antologijskimi objavami, pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo 21. stoletja, je v obrazložitvi zapisal sosvet za izbor lavreatov. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Vrhunski pesniški opus Iztoka Osojnika, izkazan s petimi samostojnimi pesniškimi zbirkami v zadnjih desetih letih in 15 v dveh desetletjih poprej, poleg knjižnih izdaj tudi s številnimi domačimi in tujimi revijalnimi ter antologijskimi objavami, pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo 21. stoletja, je v obrazložitvi zapisal sosvet za izbor lavreatov. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Letos bodo nagrado podelili slovenskima potopiscema, Draganu Potočniku za potopisni roman Pesem za Sinin džan in Alešu Štegru (na fotografiji) za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017. Foto: BoBo
Za ustvarjalno bivanje na mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju sta letos izbrana avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler in slovenska pesnica Maja Vidmar (na fotografiji). Foto: BoBo

Lirikonfest, festival liričnega in potopisnega občutja, prireja Ustanova Velenjska knjižna fundacija.

Vrhunski pesniški opus Iztoka Osojnika, izkazan s petimi samostojnimi pesniškimi zbirkami v zadnjih desetih letih ter 15 v dveh desetletjih poprej, poleg knjižnih izdaj tudi s številnimi domačimi in tujimi revijalnimi ter antologijskimi objavami, pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo 21. stoletja, je v obrazložitvi zapisal sosvet za izbor lavreatov.

"Vedno znova nas ponese onkraj nas samih"
"Iztok Osojnik je od vsega začetka, še poudarjeno pa v zbirkah zadnjega desetletja, tisti slovenski pesnik, ki je v svoji pesniški praksi prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva, pri čemer pa nikoli ni pozabil na poezijo kot živo govorico, govorico, ki je zanosna v najbolj osnovnem pomenu te besede – saj ima moč, da nas vedno znova ponese onkraj nas samih, kot nas določata družba in kultura,"
je v utemeljitvi med drugim zapisal pesnik Peter Semolič.

Mednarodno Pretnarjevo nagrado bosta prejela slovensko-češki literarno-prevajalski par Peter Kuhar in Lenka Kuhar Danhelova, in sicer za večletno posredovanje slovenske književnosti in jezika na Češkem ter za prevajalsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce. Nagrajenca z nagrado prejmeta tudi častni naslov ambasadorja slovenske književnosti in jezika.

Krilata želva, nagrada za najboljši slovenski knjižni potopis
V okviru festivala bodo drugič podelili književno nagrado krilata želva za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta. Letos bodo nagrado podelili slovenskima potopiscema, Draganu Potočniku za potopisni roman Pesem za Sinin džan in Alešu Štegru za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017.

Nagrade tudi prevajalcem
Prevajalsko priznanje Lirikonov zlat letos prejme slovenska književna prevajalka Maruša Mugerli Lavrenčič za revijalne prevode iz novejše slovenske poezije v nemščino ter večletni prevajalski prispevek, izkazan v festivalnih antologijah. Za ustvarjalno bivanje v mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju pa sta letos izbrana avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler in slovenska pesnica Maja Vidmar.

Rezervat liričnega in potopisnega občutja
Osrednji del 17. Lirikona se je začel v sredo, sklenil se bo v petek. Tridnevno festivalno dogajanje so pospremile predstavitve in pesniška branja lavreatov in drugih književnih ustvarjalcev ter izbrana glasba ter tudi snemanje dokumentarnega filma Toma Novosela Lirikonfestovo podnebje - rezervat liričnega in potopisnega občutja. Gostje so na med drugim premišljali verz poljskega pesnika Juliana Kornhauserja Država bo ukinila narod ter pomen in aktualnost literarnega izročila Ivana Cankarja.