Ripley – edina preživela članica posadke na vesoljski ladji, na katero se je infiltriral nezemeljski plenilec – je ena najbolj ljubljenih in referenčnih protagonistk v žanru znanstvene fantastike. Iz povprečja izstopa kot iznajdljiva in trpežna, a tudi kompleksna junakinja. Glede na strukture moči v Hollywoodu najbrž ni nobeno presenečenje, da je bil lik najprej napisan kot moški.

Po besedah Ridleyja Scotta se je iskanje filmske Ripley na koncu skrčilo na izbiro med Sigourney Weaver in Meryl Streep. (Igralki sta bili v času študija na Yaleu celo sostanovalki.) Na koncu je službo ponudil Sigourney, tudi zato, ker je Meryl v tistem obdobju žalovala za umrlim partnerjem Johnom Cazalejem. Foto: IMDb
Po besedah Ridleyja Scotta se je iskanje filmske Ripley na koncu skrčilo na izbiro med Sigourney Weaver in Meryl Streep. (Igralki sta bili v času študija na Yaleu celo sostanovalki.) Na koncu je službo ponudil Sigourney, tudi zato, ker je Meryl v tistem obdobju žalovala za umrlim partnerjem Johnom Cazalejem. Foto: IMDb

"Zdelo se mi je, da bo to majhen film," je Sigourney Weaver priznala v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters pred bližajočo se štiridesetletnico filma. "Imel je majhno igralsko zasedbo in briljantnega mladega režiserja. Vloga mi je bila všeč ... Nisem si delala utvar, da bo to Henrik V., ampak zdelo se mi je, da bom vlogo Ripley zmogla."

Po mojem so [scenaristi] Ripley spremenili v žensko zato, ker so vedeli, da noben gledalec ne bo predvidel, da bo ravno neka neznana igralka zadnja preživela na ladji.

Sigourney Weaver

V filmu spremljamo posadko plovila Nostromo, ki se nenadejano znajde v boju za lastno preživetje, ko se izkaže, da imajo na krovu invazivno vrsto. "Mislim, da so bili v prvotnem scenariju sami moški. Ko je bilo treba napisati končno različico, je bila debata o tem, kdo bo tisti, ki na koncu preživi. Po mojem so Ripley spremenili v žensko zato, ker so vedeli, da noben gledalec ne bo predvidel, da bo ravno neka neznana igralka zadnja preživela na ladji."

"Žrelo, ampak v vesolju"
Sama premisa filma sicer ni bila popolnoma nova – zgodb o gručicah nedolžnih žrtev, ki jih (na Zemlji ali v vesolju) terorizira zlovešča entiteta, je bilo že več. Obstaja celo anekdota, da je studio na prvih sestankih prižgal zeleno luč za film, ker naj bi bil "kot Žrelo, ampak v vesolju". Šele zmagovalna kombinacija solidnega scenarija, inovativne fotografije in fantastične scenografije je iz Osmega potnika naredila nekaj popolnoma unikatnega.

Osmi potnik ima zasluge tudi za enega markantnejših sloganov v filmski zgodovini:
Osmi potnik ima zasluge tudi za enega markantnejših sloganov v filmski zgodovini: "V vesolju nihče ne sliši tvojih krikov." Foto: IMDb
Bolaji Badejo v naslovni vlogi. Foto: IMDb
Bolaji Badejo v naslovni vlogi. Foto: IMDb

Grozljivi vesoljski insekt
Danes o osmem potniku vsakdo ve (vsaj) to, da so videz ksenomorfa navdahnile skice velikega H. R. Gigerja, ki je vztrajal, da kreatura v filmu ne sme imeti oči, češ da bo tako učinkovala kot hladna, brezčutna zver. Ridley Scott je sprva nameraval uporabiti animatroniko, ker so se mu zdeli igralci v kostumih "pošasti" preveč cenena rešitev. Kmalu je ugotovil, da metode posebnih učinkov ne bodo mogle ustvariti tega, kar si je predstavljal. Rešitev se je pojavila v obliki igralca Bolajija Badeja, ki ga je eden od članov ekipe "našel" v nekem lokalu. Visok je bil dobra dva metra in imel dolge, suhe roke, kar je pripomoglo k žuželkastemu videzu ksenomorfa. Njegove priprave pred snemanjem so vključevale ure z mimikom in trening taj čija. Ko je bil enkrat v kostumu, se Bolaji zaradi ogromnega repa ni mogel niti usesti.

Večini oboževalcev filma je še vedno najljubši antologijski prizor s t. i. chestbusterjem, v katerem prsni koš enega od astronavtov – igra ga danes že pokojni John Hurt – od znotraj razpara vesoljska zajedavska ličinka. Gnus in groza, ki se v tistem hipu izrišeta na obrazih prisotnih, sta bila menda avtentična. Ekipa ni nikogar (razen Hurta) pripravila na to, koliko krvi in gravža bo prisotno. "Sploh nismo mogli verjeti, kaj smo videli. Zdelo se je tako neverjetno organsko. Tako da ja, bravo ekipi za posebne učinke in rekvizite," danes komentira Weaver.

Zdi se, da je bil John Hurt eden tistih igralcev, ki jim je bilo usojeno, da bodo na velikih platnih umrli tisoč in ene smrti.
Zdi se, da je bil John Hurt eden tistih igralcev, ki jim je bilo usojeno, da bodo na velikih platnih umrli tisoč in ene smrti. "Mislim, da držim rekord," je nekoč izjavil. "Prišlo je že tako daleč, da me moji otroci ne vprašajo več, ali umrem, ampak samo še, kako umrem." Foto: IMDb
Sorodna novica Prometej

Osmega potnika so v omejenem številu ameriških kinematografov začeli predvajati 25. maja 1979. Na naslednji podelitvi oskarjev je spektakel osvojil zlati kipec za posebne učinke. Leta 2002 je bil Osmi potnik vpisan v ameriški nacionalni filmski register, kamor se uvrščajo dela z "izrednim kulturnim, zgodovinskim ali estetskim pomenom".

Osmi potnik je bil seveda šele temeljni kamen širše franšize, katere srce je tetralogija iz let 1979–1997. Za svojo vlogo v drugem delu (Aliens) je Sigourney Weaver dobila tudi prvo od treh nominacij za oskarja.

Sorodna novica Filmska recenzija: Osmi potnik - Zaveza

Weaver je bila leta 1997 v filmu Osmi potnik: Ponovno vstajenje že klon, križanec med človekom in tistim zloglasnim ksenomorfom; poročnica, zadolžena za iztrebljanje pošasti iz vesolja, je namreč na koncu tretjega dela (leta 1992) umrla. Tisti film je režiral Jean-Pierre Jeunet, se je pa v svet Osmega potnika vrnil tudi njegov prvi režiser, Ridley Scott, seveda s Prometejem (2012). Začeti trend preddelov je Ridley leta 2017 nadaljeval z Zavezo.

Na čast štiridesetletnice prvega filma je studio 20th Century Fox ponudil remasterizirano izdajo na Blu-rayu.