Kandinski, slavni učitelj šole Bauhaus in umetnik, ob katerem slovenski ljubitelji umetnosti vedno radi dodamo, da se je šolal pri Antonu Ažbetu v Münchnu, se je s slikarstvom zares začel ukvarjati šele pri 30 letih. Sprva je v rodni Moskvi študiral pravo in ekonomijo, želja, da bi postal slikar, pa ga je leta 1896 popeljala v Nemčijo. V Münchnu ni študiral le pri Ažbetu, ampak tudi na akademiji pri Franzu Stucku. P

Prva dela je razstavljal s skupino Most (Die Brücke) in bil leta 1912 eden od soustanoviteljev skupine Modri jezdec (Der Blaue Reiter), pozneje pa sodeloval tudi s šolo Bauhaus. V Moskvo se je vrnil leta 1914 in nato 1921 emigriral v Berlin, leta 1933 pa se pred nacisti umaknil v Pariz, kjer je tudi umrl.

Abstrakcija omogoča globok in metafizičen izraz
Slavne so njegove abstraktne serije, kot so Impresije, Kompozicije in Improvizacije, ki stojijo na samem začetku njegovih poskusov. Verjel je, da abstrakcija omogoča globok in metafizičen izraz in da je posnemanje narave v nasprotju s tem procesom. Svoj vizualni slovar je razvil skozi tri faze, od zgodnjih platen s simboliko božanskega do poznih geometrijskih in biomorfnih ploskih barvnih površin.

Njegovo ustvarjanje je navdihovalo več generacij umetnikov, od njegovih študentov na šoli Bauhaus do predstavnikov abstraktnega ekspresionizma po drugi svetovno vojni. Bil je tudi soustanovitelj umetniške skupine Phalanx, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico Gabriele Münter.