V svojem slogu se Marjanca Jemec Božič približuje stripu in popartu, pri čemer pa je vedno ostala zvesta pravljični ilustraciji, stran od družbene angažiranosti. Foto: BoBo
V svojem slogu se Marjanca Jemec Božič približuje stripu in popartu, pri čemer pa je vedno ostala zvesta pravljični ilustraciji, stran od družbene angažiranosti. Foto: BoBo
Pravljični cvet
Pravljični cvet ponuja izbor zgodb in pesmi, ki jih je v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju ilustrirala Jemec Božičeva. Izbor je bil za ilustratorko in urednike naporen, saj je ilustrirala približno 200 knjig. V knjigi so med drugim podobe Pavčkovega Jurija Murija, Nane, male opice Josipa Ribičiča in Pika dinozavra Leopolda Suhodolčana. Foto: Mladinska knjiga
Pravljica Nana, mala opica Josipa Ribičiča je prvič izšla leta 1937. Ilustrirali so jo različni slikarji, a najbolj se je mladim in odraslim bralcem priljubila slikanica s podobami Marjance Jemec Božič; ob njeni 90-letnici je založba Mladinska knjiga poskrbela za ponatis. Foto: emka.si

Ilustratorkina risba je v desetletjih dejavnosti ostajala živa in neposredna ter ob domišljijskem bogastvu tudi po izrazu močna, so leta 2006 zapisali ob Smrekarjevi nagradi za življenjsko delo.

Marjanca Jemec Božič se je rodila leta 1928 v Mariboru. Tam je preživela prva tri leta, nato se je družina preselila v Ljubljano, kjer je obiskovala Poljansko gimnazijo. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se v celoti posvetila ilustraciji, ki jo je razvila v najmanj 130 knjigah in številnih prispevkih v otroškem ter mladinskem periodičnem tisku.

Po končani akademiji je najprej dobila delo pri časopisu Delavska enotnost. Zanj je risala pomembne osebe, pa tudi preproste delavce in delo v tovarnah, denimo železarje na Jesenicah. Njena prva knjiga je bila Franca izpod klanca Kajetana Koviča.

Sproščeni realizem
Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo, je Marjanca Jemec Božič v 60. in 70. letih minulega stoletja poudarjeno raziskovala, posebej opazno v ploskovitem podajanju vidnega sveta. Pozneje je postal njen izraz sproščeno realističen, v posameznih človeških in živalskih likih se je humor kdaj pa kdaj prevesil v grotesknost.

Njene številne, z bogato in otrokom dostopno domišljijo napolnjene slikanice, kot so Piko Dinozaver Leopolda Suhodolčana, Nana, mala opica Josipa Ribičiča, Zmajčkov rojstni dan Mihe Mateta, V mestu Polonce Kovač, Papagaj Bine Mihe Mateta ali pravljice Anje Štefan Melje, melje mlinček, prehajajo v trajno otroško zavest.

Žirija za nagrado Hinka Smrekarja je tedaj izpostavila še njene črno-bele ilustracije v različnih knjižnih izdajah, s katerimi je znala ustvariti poglobljeno lirično, dramatično ali razigrano humorno ozračje, ki spremlja, dopolnjuje in poglablja literarne predloge poezije ter proze. Kot primere je navedla slikarkine likovne spremljave k besedilom Medvejke Cirila Kosmača, Punčka Leopolda Suhodolčana in Atomček Marcella Argillija.

Izpostavila pa je tudi, kako se je znala ilustratorka približati pravljičarju Hansu Christianu Andersenu. O tem pripovedujejo njene s humorjem in satiro prežete ilustracije v zgodbi Kakor napravi stari, je zmerom prav. "Karikirane slikarkine podobe razkrivajo vso ostrino avtoričinega opazovanja človeških značajev in hkrati mojstrstvo njene risbe," je zapisala.

Ob nagradi Hinka Smrekarja za življenjsko delo leta 2006 je Marjanca Jemec Božič za svoje delo prejela še nagrado Japonske za TV-ilustracijo (1971), prvo nagrado UNICEF za voščilnico (1971), Levstikovo nagrado (1980), Kajuhovo nagrado (1981) in Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2003).

Jubilej obeležimo v Konzorciju
Založba Mladinska knjiga je ilustratorkin jubilej obeležila s slikanico Škratovske oči pesnice in pisateljice Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič. Predstavili jo bodo v četrtek, 20. septembra, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij.

90 let Marjance Jemec Božič in nova knjiga
90 let Marjance Jemec Božič in nova knjiga