Naslov Good Fences Make Good Neighbors je izposojen iz pesmi ameriškega pesnika Roberta Frosta, Mending Wall. Foto: Public Art Fund
Naslov Good Fences Make Good Neighbors je izposojen iz pesmi ameriškega pesnika Roberta Frosta, Mending Wall. Foto: Public Art Fund
Aj Vejvej
"Priča smo porastu nacionalizma, teženj k zapiranju meja in izključevalnemu odnosu do beguncev in prebežnikov, ki so žrtve vojn ali globalizacije," je poudaril umetnik, ki je s svojimi deli že večkrat opozoril na begunsko problematiko. Med drugim se je fotografiral v drži septembra 2015 utopljenega sirskega dečka in v rešilne jopiče odel berlinsko koncertno dvorano Konzerthaus. Foto: EPA
Aj Vejvej je v 80. letih preteklega stoletja nekaj časa živel v New Yorku. Zapisal je, da bo njegov projekt reakcija na odmik ameriške politike od načela odprtosti. Spomnil je, da je bilo po padcu berlinskega zidu 11 držav obkroženih z zidovi in ograjami, danes pa je takšnih držav 70. Foto: Public Art Fund / Ai WeiWei

Izjemno plodoviti kitajski umetnik in politični aktivist Aj Vejvej je svoj novi projekt, ki ga bo v New York pripeljal v oktobru, naslovil Good Fences Make Good Neighbours (Dobre ograje delajo dobre sosede). Projekt, ki bo zasedel vseh pet newyorških okrajev, bo zaživel na več kot 300 lokacijah: Aj bo metropolo spremenil v orjaški, nekonvencionalen kolaž individualnih del.

Najnovejšo intervencijo je navdihnila, tako je vsaj umetnik zapisal v izjavi za javnost, "mednarodna migracijska kriza in trenutna globalna geopolitična pokrajina". Rdeča nit in osrednji vizualni motiv razstave bo koncept varnostne ograje, enega izmed sloganov predsednika Trumpa še v času njegove predvolilne kampanje.

O razseljenosti veliko ve iz prve roke
"Delo Aj Vejveja je izrazito aktualno, a se ga obenem ne da reducirati na nobeno posamično politično gesto," je za Huffington Post komentiral Nicholas Baume, direktor javnega sklada za umetnost, ki projekt financira. "Razstava raste iz njegovega lastnega življenja in dela, vključno z izkušnjo razseljenosti v otroških letih zaradi kulturne revolucije, s formativnimi leti v izgnanstvu in študentskim obdobjem v New Yorku osemdesetih let ter s poznejšim pregonom, ki ga je bil kot umetnik aktivist deležen na Kitajskem. Odraža njegovo globoko empatijo z drugimi razseljenimi ljudmi, še posebej prebežniki, begunci in žrtvami vojne."

Projekt je Aj snoval in razvijal že nekaj let, je še pojasnil Baume, izvolitev Donalda Trumpa je le pripomogla k njeni relevantnosti.

Amerika izgublja svoje bistvo
V zgodnejšem intervjuju za New York Times je umetnik sam pojasnil, da bo njegovo delo odziv na "odmik od ključne drže odprtosti" v ameriški politiki, je pa res, da pri tem ni eksplicitno omenil Trumpovih napovedi gradnje zidu na meji z Mehiko. "Ograja je bila od nekdaj orodje v besedišču političnega preurejanja pokrajine in vzbuja asociacije na besede, kot so 'meja', 'varnost' in 'sosed'. A treba se je zavedati, da smo vsi ljudje enaki, pa čeprav naj bi nas ograje delile. Nekateri so bolj privilegirani od drugih, a s temi privilegiji pride tudi odgovornost, da bodo naredili več."

V praksi bodo razstavo tvorila "velikodimenzionalna, za določeno lokacijo ustvarjena, samostoječa dela", ki so jih nekateri likovni kritiki označili kot "kiparske intervencije", ki bodo postavljene na javnih lokacijah, denimo v Centralnem parku in v parku Washington Square, pa tudi okrog zasebnih zidov in objektov. Poleg tega bo Aj razstavil tudi serijo približno 200 dvodimenzionalnih del na panojih in sto dokumentarnih fotografij, ki bodo obogatile trafike in avtobusne postaje. Fotografije je posnel na svojih potovanjih v srce begunske krize; pospremil jih bo s kratkimi besedili o razseljenih ljudeh z vsega sveta.

"To seveda ne bo razstava konvencionalnih, standardnih ograj," napoveduje Baume. "Aj je vzel vsakdanji, utilitaren predmet, ki ima veliko različnih oblik, in ga uporabil kot osnovni motiv. Ustvaril je več variacij na to temo, raziskoval potencial materiala kot kiparskega elementa, se prilagajal različnim lokacijam. Nekatere inštalacije so dobesedne, druge kompleksnejše, ampak v vseh je enak osnovni DNK."

"Dobre ograje" bodo za javnost odprte med 12. oktobrom in 11. februarjem naslednjega leta.