Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Slovenski gledalci bodo nanje čakali še dobre tri tedne, ameriške kinematografe pa bodo starodavni titani napadli že ta konec tedna. Težko pričakovanemu spektaklu primerna so velika pričakovanja ustvarjalcev.
Priredba kultne zgodbe iz leta 1981 Spopad titanov je pravzaprav premiero doživela že v sredo, v približno 2.000 kinodvoranah, konec tedna pa se bo število kinodvoran, v katerih bodo v naslednjih mesecih vrteli 3D-spektakel, še povečalo. Napovedi zneska, ki naj bi ga film prinesel v blagajno v tem koncu tedna, se vrtijo okoli 60 milijonov dolarjev, kar je približno polovica proračuna, s katerim so film posneli.
Predelave filma, ki ga je na začetku 80. let posnel Desmond Davis, se je z možnostmi novih tehnologij lotil Louis Leterrier, režiser, ki ga poznamo po filmih, kot sta Prenašalec 2 in Neverjetni Hulk. V glavni vlogi polboga Perzeja si je zamislil trenutno najbolj vročega junaka, ki je nedolgo tega reševal Na'avijce na Pandori, Sama Worthingtona.
Igralec avstralskih korenin ima tokrat še težjo nalogo, saj reševanje z enega plemena razširilo kar na ves svet. Tega se je namenil v pekel spremeniti bog podzemlja Had, ki je odločen strmoglaviti samega Zevsa.
Prepričljiva igralska zasedba
V vlogah obeh bogov sta se preizkusila stara 'nasprotnika' Schindlerjevega seznama, v zasebnem življenju pa velika prijatelja, Ralph Fiennes (Had) in Liam Neeson (Zevs). Usoda sveta je torej - ob nezanemarljivi pomoči bogov z Olimpa - v rokah Perzeja, mitološkega junaka, ki ga čaka pot, polna nevarnosti, odvratnih bitij in prepovedanih svetov. Perzeju sledi neustrašna vojska junakov, med katerimi je tudi izkušeni bojevnik Draco (igra ga Mads Mikkelsen), na poti pa mu pomaga še duhovna vodnica Io, ki jo igra Bondovo dekle Gemma Arterton.
Perzej, ded vladarja mogočnih Perzijcev
Lik Perzeja je torej zasnovan na junaku Perseusu, ki ga je grška mitologija poznala kot sina Zevsa in Danae. Z mamo sta bila po prerokbi, da bo ubil svojega deda Akrizija, izgnana in zatekla sta se na otok Serif, ki mu je vladal kralj Polidekt. Ta se je zaljubil v Danao, ki pa se zanj ni zmenila. Akrizij je Perzeja prepričal, da se loti nemogočega podviga, prisvojitve Meduzine glave, saj je želel mladeniča poslati v pogubo. A kralj ni računal na pomoč Perzeju naklonjenih bogov. Sicer ni povsem jasno, kako natančno je potekala porazdelitev daril, a nekako naj bi bilo takole: Atena je junaku podarila zrcalo, s katerim bi se izognil pogledu v Meduzo, ki spremeni človeka v kamen, Pluton mu je posodil čelado, s katero je postal neviden, nimfe pa so mu priskočile na pomoč s torbo, v katero je spravil Meduzino glavo.
Perzeju se je posrečilo in ubiti Meduzo, na poti nazaj pa je rešil še na skalo priklenjeno Andromedo, spremenil v kamen njenega snubca Fineja, nato pa se z dekletom poročil. Na otok Serif se je vrnil še ob pravem času, da je rešil mater pred grabežljivimi rokami Polidekta, ki ga je prav tako spremenil v kamen. Vrnil se je v rodni Argos, kjer se je izpolnila že skoraj pozabljena prerokba in z metom diska po nesreči ubil deda Akrizija. Čeprav je bil sam dedič kraljestva, se je temu odpovedal in se umaknil v Azijo. Tam je njegov sin Perzes postal vladar Perzijcev, ki naj bi po njem nosili tudi ime. A obstaja še ena različica, kako se konča Perzejeva zgodba. Po tej naj bi v zameno za Argos prevzel Tirint in ustanovil Mikene.
Vsega tega v filmu seveda ni, se pa pojavijo ključni liki Perzejevega mita. Kralja Akrizija igra Jason Flemyng, princeso Andromedo Alexa Davalos, pa tudi brez Meduze in njene glave bi bilo še tako prirejeno zgodbo o Perzeju nemogoče povedati.
Škoda se mi zdi, da vsaka tolk draga in kakovostna produkcija vsebuje vedno isto trikrat prežvečeno, po možnosti s patriotskimi ocvirki zabeljeno, scenaristično formulo.
Kt da bi gledal vedno eno in isto gledališko igro, le zadaj bi zamenjal kulise.
"...glede mišjih možganov pa.... zgodba sledi Perzejevi mitološki pripovedki ;)"
Ja, vsi vemo, kako "sledijo" scenaristi takšnim in drugačnim legendam in mitom. Tudi "300" je sledil grški pripovedi, oz. kar zgodovinskemu dogodku, pa vsi vemo, kako se je to končalo:-) Najbolj pa vsakega amaterskega poznavalca zgodovine prime na smeh k glavni junak frajersko, mačistično prijavi "...ne kot tisti dečkoljubci, Atenci...", medtem ko je bla dejansko v šparti v tistem času praksa istospolnosti med moškimi ne le razširjena ampak tudi v celoti sprejeta in del njihovega življenja.
Ampak ne, špartanci so kt...kt ameriški marinci - možati...uh...možje!!!!! Sam da majo...uh...noušče...velike...pa koljejo z njimi, pa to.......pa vse se sveti pa počasi se premika, da lahk tudi počasnejši del občinstva vidi, za ka se gre:-)
Pojnt je, da nima veze v katero obdobje v katero legendo ali v kateri kraj je vse skupaj postavljeno - junaki so vedno tipični zahodnjaki oblečeni v cote tistega obdobja k trobijo vedno in iste, tisočkrat zlajnane enovrstičnice - z samo legendo pa tak film nima čisto nič:-) Nada, zero:-)
Pa ne gre se mi tu za zgodovinsko natančnost, daleč od tega, do kraja bedno je le ker je očitno da občinstvo ni zmožno premleti nečesa kar vsaj za odtenek odstopa od klasične predstave o sodobnem zahodnem človeku
Zelo všeč pa mi je bil npr. kitajski prežeči tiger, pa tudi kakšen (redek) zahodni mainstream film...kjer se vsaj MALO potrudijo z zgodbo
Zakaj pa potem gledaš take filme? :)
juhuhu