Parr želi s svojim performansom ozaveščati o nasilni zgodovini Avstralije v 19. stoletju, ko so po prihodu 75.000 britanskih in irskih kaznjencev v Tasmanijo skorajda iztrebili tamkajšnjo aboriginsko populacijo. Foto: EPA
Parr želi s svojim performansom ozaveščati o nasilni zgodovini Avstralije v 19. stoletju, ko so po prihodu 75.000 britanskih in irskih kaznjencev v Tasmanijo skorajda iztrebili tamkajšnjo aboriginsko populacijo. Foto: EPA

73-letni umetnik se bo zakopal med 14. in 17. junijem, živel bo v zabojniku, opremljenem s skicirko, svinčniki, vodo, posteljnino in pručko za meditacijo.

Označeno mesto umetniškega pokopa
Umetniški direktor festivala Leigh Carmichael je dejal, da skušajo na Dark Mofu vsako leto predstaviti nove umetnike, a Parrove zamisli, da bi tri dni preživel pokopan pod ulicami Hobarta, preprosto niso mogli zavrniti. Njegov umetniški projekt bo potekal stran od vseh, nad njim pa bo naprej normalno potekal vsakdan. Mesto, kjer bo Carr pokopan, bo zgolj označeno.

Okrutna zgodovina Avstralije
Parr želi s svojim performansom ozaveščati o nasilni zgodovini Avstralije v 19. stoletju, ko so po prihodu 75.000 britanskih in irskih kaznjencev v Tasmanijo skorajda iztrebili tamkajšnjo aboriginsko populacijo.

Šok faktor
V svojih performansih Parr tudi sicer prepleta tematike identitete, spomina in bivanjskih stanj. Ko za orodje izraza uporablja svoje telo, pogosto performans poveže s svojo protetično roko. V enem prvih performansov, v katerem je v središča postavil šok faktor, je občinstvo v prvi vrsti kontroverzno nagovarjal in nato nenadoma pograbil sekiro in z njo začel zasekavati v roko, polno sesekljanega mesa in krvi. Občinstvo, ki ni vedelo, da Parr ene roke nima in da gre zgolj za protetično roko, je bilo šokirano, piše na Wikipedii.

O performansih tudi piše
V začetku 60. let je uprizarjal t. i. psihotične epizode, v katerih se je rezal in napadal lastno telo. Je tudi avtor knjig o umetnosti. V knjigi Programi in preiskave iz zgodnjih 70. let piše o svojih idejah za performanse, kot je denimo ta, da bi pes pil kri performerja ali si na kožo prišil ribo. Mnoge od idej iz knjige je pozneje uporabil.

V zadnjih letih so njegove performanse začeli prenašati prek spleta. Več kamer ga je denimo snemalo, ko je bil leta 2002 deset dni zaprt v sobi z ničimer razen z vodo.

Festival kontroverznih performansov
Festival Dark Mofo organizira lokalni Muzej stare in nove umetnosti in slovi po kontroverznih performansih. Lani je bil deležen kritik borcev za pravice živali zaradi izvedbe krvavega obreda žrtvovanja, za katerega so uporabili truplo bika.