"Franci Zajc je s svojimi izkušnjami in ustanovitvijo ter delovanjem Arsmedie tlakoval slovensko poosamosvojitveno filmsko ero in ostal njen nepogrešljiv del". Foto: BoBo

V svojem producentskem delu, ki je nastajalo v zelo različnih produkcijskih, pa tudi politično-sistemskih okvirih, je znal številnim slovenskim filmskim ustvarjalcem omogočiti, da so lahko kljub zapletenim labirintom slovenske filmske realnosti izsanjali svoje filmske sanje.

Cvetje v jeseni
Film Cvetje v jeseni je eden prvih presežkov Francija Zajca. Foto: Youtube

"Producentski opus Francija Zajca je fascinanten. Naj gre za njegov obseg, ki samo v izboru šteje čez sto televizijskih in kinematografskih del, ali pa za ta dela sama - mnoga med njimi so namreč oblikovala in zaznamovala ne le slovensko kinematografijo, temveč slovensko kulturo sploh," je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija.

Leta 1945 v Ljubljani rojeni Franci Zajc je že takoj na začetku, ko je pričel kot direktor filma delati pri televiziji, s sodelavci, v prvi vrsti z režiserjem Matjažem Klopčičem, ustvaril enega nepozabnih spomenikov domače kinematografije, celovečerni film Cvetje v jeseni. Sodeloval je tudi pri snemanju televizijskih serij Erazem in potepuh v režiji Staša Potočnika ter Dekameron v režiji Vaclava Hudečka.

Izkušnje, ki si jih je Zajc nabral v svojem 20-letnem delu na televiziji, so ga oblikovale v izjemnega poznavalca filmske, še zlasti pa seveda producentske obrti. Zato ni presenetljivo, da se je s svojo producentsko hišo Arsmedia, ki jo je ustanovil leta 1990, zelo hitro uveljavil kot eden najproduktivnejših in tudi najprodornejših slovenskih filmskih producentov.

Od alternative do novodobnih klasik
Niz nepozabnih del, pri katerih je sodeloval, se je nadaljeval: od skoraj alternativnih projektov, kakršni so bili Temni angeli usode v režiji Saša Podgorška, do novodobnih klasik, kakršna je bila na primer filmska priredba romana Čefurji, raus!, ki jo je na veliko platno prenesel sam pisatelj Goran Vojnović.

"Zajc je s svojimi izkušnjami in ustanovitvijo ter delovanjem Arsmedie tlakoval slovensko poosamosvojitveno filmsko ero in ostal njen nepogrešljivi del. Ob tem je kot dober mentor mlajšim številnim študentom omogočil, da so pri njegovih projektih nabirali svoje prve izkušnje kot asistenti režije, igralci in dramaturgi, pa tudi, da se zgodovina Arsmedie ne bo končala s prenehanjem njegove poklicne poti," so še zapisali v utemeljitvi nagrade.

Med drugim je Zajc sodeloval še pri filmih Sladke sanje (Sašo Podgoršek), Nepopisan list (Jane Kavčič), Barabe (Miran Zupanič), Ljubljana je ljubljena (Matjaž Klopčič) ter vrsti dokumentarnih filmov, med njimi Zgodba gospoda P. F. (Karpo Godina), Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine (Miran Zupanič) in Otroci s Petrička (Miran Zupanič).

Filmske sanje
Zajc je po presoji komisije "v svojem producentskem delu, ki je nastajalo v zelo različnih produkcijskih, pa tudi politično-sistemskih okvirih, znal številnim slovenskim filmskim ustvarjalcem omogočiti, da so lahko kljub zapletenim labirintom slovenske filmske realnosti izsanjali svoje filmske sanje". Njegovo delo je v televizijskem dokumentarcu iz sklopa Legende velikega in malega ekrana predstavil avtor Slavko Hren.

Badjurova nagrada je najuglednejša nagrada na področju filmskega ustvarjanja na Slovenskem. Poimenovana je po filmskem scenaristu, režiserju in snemalcu Metodu Badjuri (1896-1971). Prva sta nagrado leta 1995 prejela Dušan Povh in Ivan Marinček, lani pa je pripadla scenografu Dušanu Milavcu. Zajcu bodo Badjurovo nagrado podelili na odprtju 20. festivala slovenskega filma, ki bo sicer potekal med 12. in 16. septembrom v Portorožu. Nagrajencu bodo posvetili tudi razstavo.

V svojem producentskem delu, ki je nastajalo v zelo različnih produkcijskih, pa tudi politično-sistemskih okvirih, je znal številnim slovenskim filmskim ustvarjalcem omogočiti, da so lahko kljub zapletenim labirintom slovenske filmske realnosti izsanjali svoje filmske sanje.