Kultura
(9)
Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je zastaralni rok za pregon kaznivega dejanja Sloveniji zastaral, je vrnitev prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Ena od pomembnejših dokaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nastali pri jemanju vzorcev brona v 60-ih letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Ker bodala ni bilo mogoče dostaviti v Slovenijo kot diplomatsko pošto v kabinski prtljagi na letalu, je bilo v Slovenijo pripeljano po kopnem, z vlakom in kombijem, s pomočjo uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Izmed 45 predmetov (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), ki so bili leta 1985 odtujeni iz razstavnih zbirk današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je preiskovalcem uspelo izslediti le bronasto bodalo z Iga, preostalih 44 dragocenih predmetov, pomembnih za razumevanje naše prazgodovine, pa je še vedno neodkritih. Na fotografiji so tri bronaste sekire, ukradene leta 1985. Foto: Narodni muzej Slovenije/J. Kotar, 1905
Trije bronasti meči (z Lavrice, iz Avberja in Vnanjih Goric), ukradeni leta 1985. Foto: Narodni muzej Slovenije/Fotograf neznan, verjetno iz leta 1905
Dr. Peter Turk (levo), kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, opozarja, da 2. tisočletje pr. n. št. v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacijskih presežkov. "Prav zato so takšni izjemni obrtniško livarski izdelki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let." Foto: Blaž Gutman

Bodalo z Iga spet na varnem – zaznamki ukradenih umetnin imajo dolg spomin

Umetelno okrašeno bodalo ni bilo last "navadnega" vojaka
11. julij 2018 ob 14:25
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Bronasto bodalo z Iga, ki dokazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št., se je vrnilo domov – v Narodni muzej Slovenije. Tat za krajo verjetno nikoli ne bo odgovarjal, najdba pa vseeno dokazuje, kako pomembne so mednarodne zbirke podatkov ukradenih predmetov.

V Narodnem muzeju Slovenije so dopoldne predstavili okoli 3600 let staro bronasto bodalo z Iga, ki je bilo leta 1985 ukradeno iz muzeja in so ga šele prejšnji teden dobili nazaj. Bodalo je Interpol leta 2015 izsledil na dražbi v Londonu in o načrtovani prodaji obvestil slovensko policijo. Ker je postopek pregona zastaral, je bilo bodalo v Slovenijo vrnjeno po diplomatski poti.

44 predmetov še manjka
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je izrazila veselje, da je bilo bodalo z Iga vrnjeno muzeju. Kot je povedala, je bilo leta 1985 iz muzeja ukradenih 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, tudi pričujoče bodalo. Večina je bila v lasti narodnega muzeja, pet pa jih je bilo iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

Poudarila je, da je bila za to, da so bodalo z Iga po toliko letih lahko dobili nazaj, poleg izjemnega trdega dela vseh sodelujočih institucij tudi zelo pomembna skrbna dokumentacija, s katero so lahko dokazali, da gre za predmet iz njihovega muzeja.

Razstavo že pripravljajo
Muzealci si prizadevajo, da bi bilo bodalo kmalu za ogled dostopno javnosti. "Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že zdaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi."

Po besedah kustosa za prazgodovino v muzeju Petra Turka je bilo za prepoznavanje, da gre res za predmet, ki je bil pred 33 leti ukraden iz njihovih zbirk, pomembno tudi to, da je bil že velikokrat objavljen. Opozoril pa je tudi na luknjici na bodalu, ki sta posledica zgodnjih metalurških raziskav v 60. letih minulega stoletja in ki sta bili po njegovih besedah prav tako predmet dokazovanja pri ugotavljanju avtentičnosti bodala in njegove pripadnosti narodnemu muzeju.

Predmet, ki je izkazoval status in prestiž svojega lastnika
Bronasto bodalo po njegovih besedah izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča so datirane v sredino 3. tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo, skupaj z nekaj drugimi najdbami, za slabo tisočletje mlajše. Bodalo je izjemno tako zaradi odlične ohranjenosti kot tudi zaradi kombinacije klasičnega in okrasja in takih okrasitev, ki jih le redko srečamo.

Kot je povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Uršula Belaj, je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v Narodni muzej Slovenije. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije takrat niso pripeljale na nobeno sled. V sklopu preiskave je bil podan razpis za iskanje ukradenih predmetov, po pridobitvi vse dokumentacije so bili predmeti vneseni na Interpolov seznam ukradenih umetnin.

Javnost pozabi, a podatkovne zbirke pomnijo
Preko sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje so bili v stalnem stiku z Interpolom in predmete ves čas ohranjali v njihovi zbirki kot ukradene, kar je bilo ključnega pomena. Oktobra 2015 pa so iz Velike Britanije prejeli informacijo, da bo na dražbi v Londonu ponujeno bronasto bodalo; bodalo je kot ukradeno prepoznal Register ukradenih umetnin.

Na njihovo prošnjo je bilo bodalo umaknjeno z dražbe. S pomočjo strokovnega mnenja, ki so ga pripravili v narodnem muzeju, pa so potrdili, da gre bodalo, leta 1985 ukradeno iz omenjenega muzeja. Ker je postopek pregona zastaral, so v januarju 2017 predlagali, da se začne postopek vrnitve po diplomatski poti, je še povedala.

Vrnitev bronastega bodala z Iga je prevzelo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. Kot je povedal generalni direktor za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve David Brozina, je najprej potekala identifikacija bodala, nato je bilo predano slovenskemu veleposlaništvu v Londonu. V Slovenijo so ga prepeljali prejšnji teden.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je vrnitev bodala v izvorno hišo dokaz, da stroka in institucije znajo sodelovati in stopiti skupaj, ko je to potrebno.

Premetena krinka v obliki vojvodinje Mecklenburg
Bronasto bodalo z Iga je bilo sicer na londonsko dražbo dano kot del zbirke pokojnega britanskega zbiratelja. Ta je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah pa so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini, je še povedala direktorica muzeja Barbara Ravnik.

Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Od takrat je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.

VIDEO
Ukradeno bodalo spet v Sloveniji
A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Mr.Mr.
# 11.07.2018 ob 23:12
Sovražne komentarje pod nogometno vsebino puščaš, če pa pod to temo napišem: Če je imel pri odtujitvi kaj zraven "plemeniti"?, pa komentar zbrišeš. Zamisli se malo.
anny22
# 11.07.2018 ob 16:10
To bodalo je v trilogijo Bobri vključil pisatelj Janez Jalen. Polbrata Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta se sprla zaradi Jelenovega ulova, nakar je Karp poskušal zaklati Jelena. Jelen je izvil bodalo in ga vrgel v jezero.
"Naslednje dni je Neokretni Karp skrbno iskal na dnu jezera svoje bronasto bodalo Najprej bolj naskrivaj, potem pa kar očitno. Ni ga našel. Nikoli več ne. In nihče drugi tudi ne. Morda je bilo prav tisto, ki je danes v Ljubljanskem muzeju izmed vseh bodal, izkopanih pod nekdanjimi kolišči, najlepše. Morda. Ročaj je seveda v času več kot treh tisoč let strohnel. Bilo pa je trdno nasajeno. Še sedaj se vidi."
To je seveda fikcija, a materialne stvari, najdene na naših tleh, spadajo v kulturno dediščino. Vendarle je nekaj uspelo narediti prav!
vranek
# 11.07.2018 ob 14:43
Super ste se izkazali!
Mr.Mr.
# 11.07.2018 ob 22:46
jej..jej..jej..moderator, si tudi sam bolj lopovsko usmerjen?
kislec
# 12.07.2018 ob 09:32
mene je izbrisal, pa nisem imenoval plemenitega, marveč "žlahtnega" (pa ga je bistri cenzor vseeno prepoznal)
Berija2
# 12.07.2018 ob 06:00
Lahko vam res brišejo komentarje, a verjetno smo tudi res vsi pomislili isto ob tem “plemenitem” bodalu...
mr.krpan
# 11.07.2018 ob 17:08
Imam vprašanje, morda mi bo znal kdo odgovorit: V knjigi Zakladi tisočletij iz 1999 je prav tako omenjen kratki meč, najden v bližini Lavrice, precej podoben tistemu na fotografiji, in zraven piše da ga hrani Narodni muzej. Ali je bilo na Lavrici najdenih vec kratkih mečev ali pa gre morda kje za napako?
Pa še to: Škoda da je toliko gradiva s slovenskih najdišč v drugih muzejih. Medtem ko vsaj delno razumem, da so najdbe shranjene v Trstu, na Dunaju in v Gradcu, bi bilo morda za razmislit, če bi se dalo nekako pridobit prav gradivo vojvodinje Macklenburške, ki je bila zasebna zbirateljica, in katere zbirka je preko dražbe l. 1934 romala v Ashmolejev muzej v Oxfordu in Peabodyjev muzej pri Harvardski univerzi v Cambridgeu (ZDA) (Zakladi tisočletij, 1999, str.175).
Franc 1952
# 12.07.2018 ob 10:23
Me pa prav zanima, kako so tole bodalo združili z ročajem. Tudi to je morala biti prava umetnost!
Nasaditi ga je lahko - tole pa...?
virus99
# 12.07.2018 ob 10:01
moderiranje je banalno na tem RTV portalu
Kazalo