Na enem izmed rokopisov sta upodobljena sv. Janez Klimak in njegova
Na enem izmed rokopisov sta upodobljena sv. Janez Klimak in njegova "sveta lestev". Foto: Univerza Princeton
Ekumenski patriarh iz Carigrada Bartolomej I. ima naziv prvi med enakimi in je tako častni vodja voditeljev drugih pravoslavnih cerkva. Neuradno velja tudi za verskega voditelja vseh pravoslavnih vernikov. Foto: AP
Univerza je v uradni izjavi v petek podčrtala, da v celoti verjamejo svojim raziskavam, ki so potrdile, da rokopisi iz samostana niso bili ukradeni. Foto: AP

Univerza Princeton je rokopise leta 1942 v dar dobila od enega svojih nekdanjih študentov in podpornikov, ki je artefakte približno 20 let pred tem odkupil od dražbene hiše v Nemčiji. V tožbi, ki jo je duhovni vodja Vzhodne pravoslavne cerkve proti Princetonu vložil ta teden, lahko po poročanju The New York Timesa preberemo, da so bili rokopisi v resnici med prvo svetovno vojno ukradeni iz samostana v vasi Kormista na severu Grčije.

Tožniki, med katerimi je tudi carigrajski patriarh Bartolomej I., navajajo, da so bolgarske gverilske sile leta 1917 vdrle v samostan Theotokos Eikosiphoinissa in napadli menihe, ki so v njem prebivali. S seboj so med drugim odnesli celo zakladnico starodavnih besedil.

Kot dokaz tožba navaja kar Princetonovo izdajo, opisni katalog grških rokopisov, ki ga je Princetonova knjižnica izdala leta 2010. Ta zvezek za nekatere rokopise dejansko navaja, da so jih bolgarske oblasti iz grškega samostana "odstranile" leta 1917. "To je Princetonova knjiga, ki jo je izdala založba Princeton Press, ki opisuje Princetonovo zbirko in so jo napisali Princetonovi akademiki," je za omenjeni časopis komentiral odvetnik George A. Tsougarakis, ki zastopa patriarha, omenjeni samostan in tamkajšnje cerkvene predstavnike. "Po našem mnenju bolj nedvoumnega priznanja skoraj ne bi mogli dati."

Kakšna kraja neki!
Univerza je v uradni izjavi v petek podčrtala, da v celoti verjamejo svojim raziskavam, ki so potrdile, da rokopisi iz samostana niso bili ukradeni. "Na podlagi dostopnih informacij nismo našli nobenega razloga za domnevo, da so bili rokopisi v naši lasti med prvo svetovno vojno ukradeni ali kako drugače nepošteno odtujeni patriarhatu," je zapisal predstavnik univerze Michael Hotchkiss.

Polemika se vleče že več let
Rokopisi, o katerih teče beseda, so Komentar Matejevega evangelija sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je l. 955 zapisal Nikefor Pisar, Nebeška lestev sv. Janeza Klimaka, ki ga je leta 1081 zapisal pisar Jožef, in pa nekaj strani iz 9. stoletja, ki so bile najbrž del Komentarja Matejevega evangelija, a so jih pozneje pomotoma zvezali skupaj z Nebeško lestvijo.

Poleg teh treh dokumentov tožniki zahtevajo tudi vrnitev različice Komentarja Matejevega evangelija iz 16. stoletja, ki naj bi bila prav tako ukradena iz samostana, a je na Princetonu končala že leta 1921.

Patriarhat je vrnitev rokopisov prvič zahteval leta 2015, ko so dokumente v odprtem pismu imenovali za "neizbrisljiv in neprecenljivo dragocen del bizantinske kulture" ter jih opisali kot "svete spise, ki jih Vzhodna pravoslavna cerkev in njeni verniki še vedno častijo".

Pomočnik ekumenskega patriarha Alex Karloutsos opozarja, da so duhovniki v samostanu pred krajo rokopise redno uporabljali: prižigali so sveče in kadila ter med obedi in obredji prebirali sveta besedila. "Gre za del svete zgodovine, za našo duhovno in kulturno identiteto," je komentiral za The Times in boj za njihovo vrnitev opisal kot "zelo boleč".

"Obisk" bolgarskih oblasti je štiri dni pozneje lokalni funkcionar opisal v pismu grški delegaciji v Sofiji. Piše o "tolpi 60 kriminalcev", ki je na silo vdrla v samostan, neusmiljeno pretepla dva moža in ju prisilila, da sta razkrila lokacijo samostanskih dragocenosti. Pobrali so rokopise, knjige in zlatnike. "Banditi so svoj plen naložili na 24 mul, ki so jih pripeljali s seboj v ta namen, in odšli, ne da bi jih kdo ustavil."