Črni panter v kinematografe prihaja otovorjen s celim kupom pričakovanj, povezanih z zastopanostjo in političnimi temami, da je lahko pozabiti, da govorimo "samo" o filmu o superjunaku. A v resnici je fascinanten prav zaradi svoje popredalčkanosti: pokaže, kako kakovosten je z dobrim pristopom lahko žanr, o katerem smo mislili, da vemo že vse. Pokaže, kaj vse je mogoče, če novi, drugačni glasovi dobijo priložnost, da reinterpretirajo kanon že neštetokrat videnih zgodb. (Relativna) svežina in inovativnost v času, ko je povprečen gledalec izčrpan od repetitivnosti in večne enakosti blockbusterskih pravil. Svet pač postane večji, ko enkrat odpreš vrata svoje zabarikadirane hiše.

V "zlati dobi" Marvelovih spektaklov se je svet torej povečal za Wakando, fiktivno afriško deželo, ki ji mora po nenadni očetovi smrti zavladati T'Challa (Chadwick Boseman). V očeh sveta je Wakanda obubožana dežela tretjega sveta, skrita v goščavi in obdana z gorami - v resnici pa je deželica tehnološki čudež, eldorado izobilja in tehnološke naprednosti; s pristajanjem na stereotip o afriškem uboštvu se samo branijo pred vdori in nevarnostmi iz zunanjosti. Wakandska odločitev za izolacijo je nič drugega kot strahopetnost, pa čeprav morda upravičena - to nam da Coogler jasno vedeti.

Ob T'Challajevi prvi vrnitvi domov se dvigne nevidni zastor, ki razkrije pravo Wakando, "afrofuturistični" paradiž, sijoč amalgam tradicionalne afriške arhitekture in napredne tehnologije. Scenografija in kostumografija, ki z ogromno ljubezni do detajlov inkorporirata elemente afriških kultur s celotne celine, sta osupljivi. Lahko je razumeti, da je razglednica Wakande razumljena kot idealizirana podoba tega, kakšen bi bil svet brez katastrofalnih posledic kolonizacije; v njem se izročilo preteklosti prepleta z vizijo in dosežki prihodnosti.

Črni panter je film, ki se na vsakem koraku zaveda in poudarja svojo rasno identiteto. Prisotna je v vsakem detajlu, od naropanih artefaktov v British Museumu do mulcev, ki poslušajo hiphop na košarkarskem igrišču. In če je film nezgrešljiv poklon črnski kulturi, je onkraj tega tudi univerzalna zgodba o družinah in njihovih temnih skrivnostih. Osnovno gonilo peripetije je usodna napaka, ki jo je v mladih letih zagrešil T'Chaka, T'Challajev oče. Svoj greh je skušal prikriti, zato se je razrasel v sramotno skrivnost, ki Wakando razjeda navznoter. T'Challa je torej sin, ki se mora spopasti z očetovo dediščino (spomnimo se, da je temo očetov in sinov, sicer na drugačen način, načenjal tudi zadnji film v Thorovi franšizi, Ragnarok).