Cory Lambert (Jeremy Renner) je izkušeni lovec, ki v indijanskem rezervatu Wind River lovi predvsem kojote in druge plenilce. V divjini kar naenkrat naleti na truplo posiljene in zmrznjene mladoletnice. Foto: Blitz Film & Video Distribution/Kolosej
Cory Lambert (Jeremy Renner) je izkušeni lovec, ki v indijanskem rezervatu Wind River lovi predvsem kojote in druge plenilce. V divjini kar naenkrat naleti na truplo posiljene in zmrznjene mladoletnice. Foto: Blitz Film & Video Distribution/Kolosej
Sledi v snegu
Da bi čim prej našli storilca v rezervat, pošljejo mlado FBI-agentko Jane Banner (Elizabeth Olsen). Foto: Blitz Film & Video Distribution/Kolosej

Prikazovalec ljubljanski Kolosej poskuša gledalca pritegniti z izjavo avtorja, ki pravi, da je delo zadnji del njegove scenaristične trilogije, ki se začne s Sicariom (v režiji Kanadčana Denisa Villeneuva).

A pri tem kot drugi del trilogije napačno navedejo naslov Comanchería (Sheridan dejansko govori o teksaški pokrajini, kamor je umeščeno dogajanje filma), čeprav nižje navedejo pravilnega, a samo v izvirniku, Hell or High Water, pa čeprav je bil pod naslovom Za vsako ceno prikazan tudi pri nas. O tem, da je film na letošnjem canskem festivalu prejel nagrado sekcije Poseben pogled za najboljšega režiserja, nič ne povedo (da čudovite glasbe Nicka Cava in Warrena Ellisa niti ne omenjamo). Niti o nagradi občinstva z zadnjega festivala v Karlovih Varih. Za konec pa nam postrežejo še z značilnim primerom kulturne neobčutljivosti, saj eno osrednjih tem filma, kritično obravnavo razmer, v katerih v rezervatu Wind River živi domorodno severnoameriško prebivalstvo, preprosto povozijo s slovenjenjem naslova v Sledi v snegu.

Res je sicer, da je Sheridanov drugi celovečerec formalno zapakiran v žanrski izdelek, ki ima številne elemente krimisrhljivke, ki raziskuje skrivnostni umor. A njegovo delo o umoru dekleta v plemenskem rezervatu je izrazito hibridni žanrski film, v katerem ni težko razkriti vsaj še elementov neovesterna. Nanj nakazuje prav lik osrednjega protagonista, družbeno in intimno osamljenega lovca, ki, kot pravi sam, "preganja zveri" in v filmu kot kak odpadnik iz vesterna ob nemoči oblasti pravico vzame v svoje roke.

Toda oba ključna trenutka zgodbe, ki se prepletata v osrednjo pripovedno linijo, sta le izhodišče za obravnavo različnih tem, od še danes globokega prepada med kulturama priseljencev in domorodnega prebivalstva do brezbrižnosti oblasti glede njihove usode. To Sheridan kritično opazuje skozi motiv izginulih domorodnih deklet, katerih usoda ostaja prav zaradi te brezbrižnosti največkrat nerazrešena. Vse to so razlogi, ki kar kličejo po tem, da se kot gledalci upremo takemu ignorantskemu odnosu distributerjev in prikazovalcev ter tovrstnim malim biserom namenimo vso svojo pozornost.