V almanahu najdemo stripe, risbe in tudi podobe iz skicirk avtorjev in avtoric, ki so lansko jesen in zimo sodelovali na delavnici pod mentorstvom Cirila Horjaka (na fotografiji). Foto: BoBo
V almanahu najdemo stripe, risbe in tudi podobe iz skicirk avtorjev in avtoric, ki so lansko jesen in zimo sodelovali na delavnici pod mentorstvom Cirila Horjaka (na fotografiji). Foto: BoBo

V almanahu najdemo stripe, risbe in tudi podobe iz skicirk avtorjev in avtoric, ki so lansko jesen in zimo sodelovali na delavnici pod mentorstvom Cirila Horjaka.

Soočanje z mejami lastnih sposobnosti
Stripovske zgodbe, ki se na različne načine dotikajo zgodovine Ljubljane, so ustvarili Anna Sangawa Hmeljak, Natalija Premk Jenič, Anja Rudež, Sara Kosmač, Nik Hrovat, Nina Tome Škarja in Dejan Kotnik. V almanahu so objavljene tudi podobe iz skicirk Margerite Stell–Pičman, ustvarjalke naslovnice almanaha, ter Darje Hafner.

Horjak je ob izidu knjige povedal, da se mladi, večinoma srednješolci, na delavnici Glavo v oblačke, ki je potekala v sodelovanju s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, "soočajo z mejami lastnih sposobnosti".

Po njegovih besedah gre za mojstrski tečaj za zelo nadarjene risarje in risarke: "Ne gre za delavnico, ki bi jo priporočil slehernemu, ki ga malo zanima strip, ampak mora sodelujoči imeti za sabo že nekaj kilometrine." Na delavnici jih, je poudaril Horjak, "precej mučijo in jim težijo".

Ideja sega desetletje nazaj
Z urednikom almanaha Igorjem Krasnikom sta pred desetimi leti želela uresničiti idejo o stripovski delavnici, ki bi povezala upokojence in srednješolce "z namenom, da se ohranjajo zgodbe, kontinuiteta spomina". Potem se je izkazalo, da so bili pogoji in sredstva za delavnico zgolj za srednješolce. Obiskala sta likovne mentorje na šolah, za katere se je izkazalo, da so že del Horjakove socialne mreže, zato je bilo sodelovanje toliko lažje.

Ko je opazila, da je nadarjena za risanje, je učiteljica tako denimo priporočila Anno Sangawa Hmeljak, ki s septembrom vstopa v prvi letnik študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Na delavnici, pri kateri je somentor tudi Dejan Kotnik, sodeluje že od začetka, torej že četrto leto. Tokrat je zgodbo umestila v Ljubljano leta 1898. Kot je zapisala, so to bili časi, ko je voznik za vžig avtomobila še potreboval kovinski vzvod. V torek, 15. novembra 1898, pa je Ljubljančane zdramil ropot motorja Benzovega avtomobila.

Manga – nov, vse bolj uveljavljen stripovski jezik
Nik Hrovat z OŠ Ledina je medtem ustvaril "odštekano zgodbo o dveh prijateljih, ki sanjata o drznem potovanju". Pri risanju se zgleduje po japonskih avtorjih, po stripih manga.

Horjak je ob tem opozoril, da je manga nov, vse bolj uveljavljen stripovski jezik v slovenskem prostoru. Po njegovem mnenju bi morala mango akademija upoštevati tudi pri sprejemnih izpitih. Miki Muster je prilagodil ameriški tip stripa, enako bi lahko veljalo za mango, je ponazoril ilustrator, znan tudi pod umetniškim imenom dr. Horowitz.

Nina Tome Škarja si je zamislila zgodbo o ljubljanskem kužku, ki ga moti pokanje petard, Natalija Premk Jenič se ukvarja z Ljubljano kot enim najvarnejših mest na svetu, Sara Kosmač je hudomušno priredila zgodbo o smrti Matije Čopa, Anja Rudež pa je navdih našla v antični pripovedki o Jazonu in njegovih argonavtih. V almanah je uvrščen tudi strip Dejana Kotnika o razvoju transporta v Ljubljani.