Kultura
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 24 glasov Ocenite to novico!
Ivan Cankar: Hlapci
Hlapce so prvič uprizorili šele po Cankarjevi smrti leta 1919. Najprej v Trstu, nato v Zagrebu in 11. decembra še v Ljubljani, na odru današnje Drame. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Ivan Cankar: Hlapci
Cankarjeve Hlapce je vladajoča zavest od začetka odklanjala. Pisatelj, čigar stoletnico smrti bomo slavili prihodnje leto, je dramo napisal leta 1909. Izšla je leto pozneje in v hipu povzročila škandal in ogorčene odmeve, cenzura pa je prepovedala njeno uprizoritev. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Ivan Cankar: Hlapci
Cankarjevo besedilo je zahtevalo angažma skoraj celotnega ansambla Drame. Poleg Mandića in Emeršiča bodo med drugimi na odru stali Jernej Šugman, Tadej Toš, Jurij Zrnec, Nina Ivanišin, Pia Zemljič in Barbara Cerar ter številni študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Ivan Cankar: Hlapci
Hlapce so v Drami nazadnje uprizorili leta 1995 v režiji Mileta Koruna. Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Dodaj v

Hlapci v SNG Drami: Večno aktualne večne teme

Recenzija predstave
26. september 2017 ob 08:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Cankarjevi Hlapci v režiji Janeza Pipana se ne odmikajo od svoje klasične predloge, z veliko natančnostjo razdelajo "večno aktualne" Cankarjeve teme in jih s skoraj bolečo jasnostjo postavijo pred gledalce.

Cankar je s Hlapci ustvaril besedilo, ki z nizanjem prizorov in jasno vaško motiviko že od vseh začetkov postavlja ogledalo slovenskemu ljudstvu in že na prvi pogled izpostavlja konflikt med liberalnim in konservativnim. Temu osnovnemu modelu sledita tudi Pipanova režija in dramaturgija Mojce Kranjc, le da omenjene teme – politični pragmatizem, koristoljubje, zlorabe, manipulacije, obračanje po vetru ter boj proti vsemu naštetemu – iz kolektivnega prestavlja v subjektivno in jih predstavlja skozi psihologijo posameznih likov. Pipanova uprizoritev prinaša Cankarja z njegovim polnim jezikom (lektor Jože Faganel), mračnim hrepenenjem, buditeljstvom, pesimističnim optimizom, prinaša posodobljenega Cankarja, pri čemer se (za)zdi, da posodabljanja ne potrebuje, saj se izkaže za trdno zasidranega v večno aktualno.


Z nekaj dodanimi odlomki iz Cankarjevih spisov in esejev režija podpre kritiko naroda, jo razgrne v vseh z leti dodanimi pomeni ter združi siceršnje pripovedno nizanje dogodkov, tako da ponudi polnokrvno izhodišče dramskim likom. Pri tem celoto tvorijo vsi segmenti predstave; od nevsiljive glasbene podlage Alda Kumarja, izdelane črno-bele kostumografije Lea Kulaša in premišljene scenografije Sanje Jurce Avci, ki z jarkom (iz katerega vstajamo in padamo) loči oder na dva dela, kar rešuje vizure, hkrati pa posamezniku (ko je to potrebno) odkazuje njegovo mesto. Iz monotone črne sivine, združene pod eno streho, izpod katere veje zaprt duh ptičjih hišic, izstopa le rdeč podstavek malega govorniškega odra, ki ga v ključnem trenutku (Jermanov govor pred vaščani/ljudstvom) zamenja gostilniška miza in tako govorniški podest sameva v kotu, kot da ne bi bilo več prostora za govore, ampak le še za medsebojna spotikanja in osebna razmišljanja.

Pipanova režija v Hlapcih ne išče očiščenja ali pomlajenja, temveč zgodbe posameznih likov, ki obstanejo na lastni premici, kot na primer Lojzka Nine Ivanišin, katere prikrita ljubezen ostane zgolj prikrita. Komar Bojana Emeršiča na prvi pogled temelji na komiki, kar pa v sebi skriva grožnjo večnega pragmatizma, za trenutek morda poblisknjenega s kančkom dvoma o lastnih dejanjih, kar pa ne prepreči aktivnega spora z nekdanjim prijateljem. Kot so Komarjeva načela leteča, so trdna načela Hvastje Jureta Zrneca, medtem ko je Jernej Šugman preudarjen, vase in predvsem v oblast prepričan Župnik, ki "sebi skopo reže", čeprav njegova stas in moč pričata o nasprotnem.

Vsi liki seveda vodijo k Jermanu, ki ga Marko Mandić precizno razdela kot intelektualca, zavezanega ideji, pa še tu se zaveda, da "za mučenca nima veselja, za junaka pa ne daru", kar že v osnovi spodmaje temelje njegovega "posla – iz hlapcev napraviti ljudi". Mandićev Jerman je človek ideje, v vsakem koraku igralsko premišljen, njegova resignacija pa je plasirana kot del junakove osebnosti in obupa nad samim seboj (in narodom) ter v končni fazi zadeta z materino usodo, ki pritiska nanj z zgolj nekaj odrskimi vstopi Petre Govc. In če pri Jermanu začutimo samo idejo, pri njegovem soborcu Kalandru Aljaža Jovanovića v veselju do življenja začutimo morebitno udejanje te ideje, pri vseh drugih članih učiteljskega zbora (Pia Zemljič, Barbara Cerar, Tadej Toš) pa uklanjanje oblasti, čeprav s slabim priokusom.

Pipanova režija Hlapcev natančno razdela vsak posamezen lik, si vzame čas tudi za natakarico, vsak trenutek uprizoritve je premišljen, kar se brez dvoma strne v enovito celoto z jasnim predznakom Cankarjevega duha, oblečenega v (pre)lepe kostume, podanega tako, "da naturi tako rekoč ogledalo drži", kot svetuje Hamlet v uvodnem citatu. Trenutno aktualna uprizoritev Hlapcev se ne odmika od klasične podlage besedila, poudarja vse njegove odlike, s svojo formo pa nagovarja predvsem nekoliko starejše občinstvo.

Lejla Švabič
Prijavi napako
Komentarji
lektor1
# 26.09.2017 ob 20:51
Smo res gledali isto predstavo?! Lojzkina ljubezen do Jermana ne ostane prav nič prikrita, ampak je zelo jasno odigrana, vidna. Nina Ivanišin to vrhunsko odigra, celotno vlogo, morda je najboljši del celotne predstave. Poleg tega je v predstavi več kot 1 zelo jasen odmik od Cankarjevega besedila. Glasbena podlaga je daleč od nevsiljivosti, zelo jasno (in glasno) diktira atmosfero predstave. In zatikajoč govor, ki poganja Jermana, morda ni znak "precizno izdelanega intelektualca", ampak posameznika (dramske osebe), ki ne ve, kaj naj s svojo jezo. No, boljše od Korunovih iz leta 1995 je pa vseeno bilo.
heristalski166
# 26.09.2017 ob 11:39
to mrcvarjenje hlapcev je zlasti ilustracija vitalnosti slovenske dramske scene
Mashenka
# 29.09.2017 ob 16:30
Vrhunsko na vseh ravneh!
rdečinavijač
# 26.09.2017 ob 09:45
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!

S temi besedami se da pojasniti vse kar se v Sloveniji dogaja zadnjih 25 let.
Jurčič
# 26.09.2017 ob 08:41
Perfektno, perfektni igralci!!
evaevi
# 26.09.2017 ob 11:45
Režiser Pipan zveni obetavno, ma v Dramo grem samo še, ko bo nastopala N. Gračner -kje skrivajo našo daleč najboljšo igralko?
Ribiič
# 26.09.2017 ob 11:15
To marcvarjenje Hlapcev je simptom naše nezrelosti in samopodcenjevanja in to nam gre zelo dobro od rok.
Kazalo