V brežiškem gradu bo razstava na ogled vse do konca prihodnjega leta, spremljale pa jo bodo pedagoške delavnice z družabnimi igrami.

Steklo ni najbolj atraktivna arheološka najdba, a je po besedah Uroša Bavca z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine stekleno gradivo z najdišča Ribnica na Dolenjskem tako po količini kot številu oblik izredno pestro in raznoliko. Steklo je v Romulo – rimsko obcestno carinsko postajo pod gradom Mokrice – prihajalo z vseh strani imperija in iz različnih delavnic.

Steklo v vseh plateh vsakdanjega življenja
Na najdišču ob gradnji nekdanje magistralne ceste in avtoceste Ljubljana–Zagreb so odkrili mnogo novih oblik steklenega posodja, kakršnega doslej v rimskodobnih slovenskih najdiščih nismo poznali. Velik je tudi odstotek kakovostnega stekla intenzivnih barv.

Bogato so zastopani izdelki in oblike namiznega posodja, posodice za kozmetiko, odlomki okenskega stekla in nakit, kar vse priča, da so prebivalci rimskega imperija v svojem vsakdanu uporabljali številnejše steklene izdelke kot katera koli civilizacija pred njimi. Med posebej redke najdbe spadajo posode z imeni mojstrov; izdelki so redki in jih je, kot je povedala glavna avtorica razstave Irena Lazar, zaradi kakovosti mogoče uvrstiti med vrhunske arheološke najdbe v svetovnem merilu.

Bogato leto za izkopavanja
Ob dnevu Posavskega muzeja Brežice – ustanovljen je bil 26. junija 1949 – so predstavniki regijske kulturne ustanove in občine Brežice predstavili tudi vse uspešnejše delo institucije, močno povečan obisk, številne razstave in druge dogodke. Zlasti odmevna so letošnja arheološka izkopavanja pri nekdanjem brežiškem sejmišču. Ob doslej odkritih 161 žarnih keltskih grobovih so med pridatki naleteli na drugi rimski bojni voz, vojaško opremo, orožje, tri bronaste posode in ženski nakit. Izjemen je unikaten bronasti kotliček. Tudi v tem primeru gre po besedah strokovnjakov in v. d. direktorice muzeja Alenke Černelič Krošelj za nadnacionalno pomembne najdbe.

Grad Brežice s Posavskim muzejem po besedah brežiške podžupanje Katje Čanžar tudi sicer postaja kulturni prostor ustvarjanja in protokolarni objekt, k čemur so seveda prispevala velika vlaganja v muzejske prostore in slovito Viteško dvorano. Pripravljajo pa se že na tretjo fazo prenove, pri kateri računajo tudi na evropska sredstva.