Arheologi, ki so do zdaj raziskovali dolnji in osrednji del Glavnega trga, so tam odkrili kulturne plasti, ki segajo v 19. stoletje in še dlje v preteklost. Našli so tudi ostanke starejšega cestnega tlakovanja, ki ga okvirno postavljajo v obdobje med 16. in 18. stoletjem. Foto: Danica Rovšek
Arheologi, ki so do zdaj raziskovali dolnji in osrednji del Glavnega trga, so tam odkrili kulturne plasti, ki segajo v 19. stoletje in še dlje v preteklost. Našli so tudi ostanke starejšega cestnega tlakovanja, ki ga okvirno postavljajo v obdobje med 16. in 18. stoletjem. Foto: Danica Rovšek
Delni predstavitvi izvirnega baročnega tlakovanja na mestu samem oziroma "in situ", ki so jo predvideli ob njegovem odkritju, pa se bodo morali zaradi omejenega financiranja verjetno odreči. Foto: BoBo

Vodja strokovnega nadzora arheoloških del z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Uroš Bavec je dejal, da je spoznanje o mestu novomeške keltske in rimske naselbine najpomembnejši izkupiček teh izkopavanj ter raziskav.

Arheologi so sicer v prerezu naselbinskih plasti novomeškega Glavnega trga in njegove neposredno okolice v najglobljih plasteh odkrili naselbinske ostanke hiše in tlakovanja iz predantičnega mlajšega železnodobnega keltskega obdobja ter pred tako imenovano Fichtenauvovo hišo na Glavnem trgu 2 celo sledove sočasnih cestnih kolesnic.

Peč in novci pričajo o antičnih "Novomeščanih"
Sledile so plasti z zgodnjerimskimi oziroma antičnimi ostanki. Med temi so naleteli na ostanke kuhinjske peči za peko in v teh našli rimski novec, na ostanke železarske peči in kovaške delavnice, na črepinje antične keramike in druge posamične naselbinske najdbe.

Našli s torej vse potrebne prvine, na temelju katerih lahko sklepajo o "urbani arheologiji" pred ustanovitvijo srednjeveškega Rudolphswertha oziroma Novega mesta. Našli so ostanke komunikacije, hiše in obrtne dejavnosti iz obdobja pred rimsko okupacijo in po tej, je pojasnil sogovornik.


Odmev baročnega tlaka ohranili pri prenovi

Naslednje najdbe novomeškega središča spadajo v čas po prihodu Slovanov in srednji vek. Predvsem gre za različna cestna in druga tlakovanja, od skromnih do prestižnejših, pri čemer je arheologe navdušil predvsem ornamentirani baročni tlak, ki ga je arhitekt skušal poustvariti v sodobnem prenovitvenem tlakovanju. Delni predstavitvi izvirnega baročnega tlakovanja na mestu samem oziroma "in situ", ki so jo predvideli ob njegovem odkritju, pa se bodo morali zaradi omejenega financiranja verjetno odreči.

Bavec je še dejal, da to odločitev naročnikov arheoloških raziskav sicer obžaluje in da bi tak kraj, kot je Novo mesto, zaslužilo "in situ" predstavitev lastne arhitekturne preteklosti.

Izkopavanja so sicer v glavnini končali, arheologe čaka le še strokovni nadzor pri manjših gradbenih delih ob posameznih stavbah.