Obiskovalci si lahko med drugim ogledajo podobo zadnjega celjskega grofa Ulrika II., narejeno s pomočjo njegove lobanje. Foto: Wikipedia
Obiskovalci si lahko med drugim ogledajo podobo zadnjega celjskega grofa Ulrika II., narejeno s pomočjo njegove lobanje. Foto: Wikipedia
Meč, železo, 14.–začetek 15. stoletja, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici
Meč, datiran na konec 14. oz. začetek 15. stoletja, najden na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Foto: Tomaž Lauko
false
Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Foto: Tomaž Lauko

Interaktivna razstava je plod dve leti in pol trajajočega dela skoraj stotih strokovnih sodelavcev iz muzeja, različnih institucij in slovenskih ter tujih univerz, je pred torkovim odprtjem razstave povedala vodja razstavnega projekta Mateja Kos. Cilj razstave je po njenih besedah približati znanost in delo muzejskih strokovnjakov širši javnosti ter navdušiti otroke za naravoslovne poklice.

Razstava odgovarja na vprašanja, ki so jih muzejski strokovnjaki razrešili s pomočjo različnih znanstvenih metod in interpretacij s področja humanističnih znanosti. Muzejski strokovnjaki so se povezali z naravoslovci, da bi ugotovili starost piščali iz Divjih bab, izvor poldragih kamnov granatov, sestavo in starost preje, najdene na Barju, in keramične posode po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja.

Skozi razstavo obiskovalci ugotovijo, kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem, kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali meče in kako ploščni oklep. Ogledajo pa si lahko tudi podobo zadnjega celjskega grofa Ulrika II., narejeno na podlagi najdbe njegove lobanje, in odkrijejo, kakšen zaklad se skriva v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem.

Znanstveni izzivi za obiskovalce
Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi poskusi.

Poleg Mateje Kos so soavtorji razstave še muzejski sodelavci Alenka Miškec, Tomaž Lazar, Saša Rudolf in Zora Žbontar ter Žiga Šmit z Instituta Jožef Stefan. Alenka Miškec je tudi urednica kataloga, ki spremlja razstavo, in je plod dela dvajsetih strokovnjakov z vseh oddelkov muzeja, Instituta Jožef Stefan, Filozofske fakultete in ZRC-ja SAZU-ja.

V prvem delu katalog prinaša štiri daljše prispevke soavtorjev razstave in drugih strokovnjakov o naravoslovnem raziskovanju preteklosti ter o sodelovanju med znanostjo in humanistiko in štirinajst krajših prispevkov o predmetih, ki so predstavljeni na razstavi. Katalog sklene pregled izbranih naravoslovnih metod oz. slovar pojmov.

Bogat spremljevalni program
Ob razstavi, ki bo na ogled do 30. aprila, v muzeju pripravljajo tudi bogat spremljevalni program. Na sporedu bodo demonstracije kemijskih poskusov, delavnice za otroke, brezplačna predavanja soavtorjev razstave in drugih strokovnjakov ter vodeni ogledi. Marca bo muzej organiziral tudi vodene oglede pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan v Podgorici pri Ljubljani.

Razstavo so pripravili v sklopu raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.