Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 26 glasov
Ocenite to novico!
| Povejmo naravnost: skoraj edini prispevek krščanstva k današnji Evropi, v kateri še zmeraj živi znaten delež kristjanov, je pravzaprav navzočnost teh kristjanov med nami. Če bi si morali za vsako ceno poiskati duhovne očete, bi očetovstvo moderne dobe lahko pripisali Kantu ali Spinozi. | ||
| Paul Veyne | ||
Kako je naš svet postal krščanski (312-394) je polemična zgodovinska študija arheologa Paula Veyna, ki temelje 'uspeha' krščanstva išče v dogodkih v 4. stoletju.
"Bog je ves svet zaobjel v svojo brezmejno ljubezen in mu namenil vzvišeno usodo. Človekovo življenje ni bilo več kratko in nesmiselno potovanje iz niča v nič." To je ena izmed 'inovacij', zaradi katerih je krščanstvo od prelomnega obdobja med letoma 312 in 394 uspelo postaviti temelje izredne ekspanzije, zaradi katere je krščanski postal prevladujoči pogled na svet v Evropi. Francoski arheolog in velik strokovnjak za obdobje Starega Rima Paul Veyne, ki smo ga pri nas že spoznali s knjigo Ali so Grki verjeli v svoje mite?, v knjigi Kako je naš svet postal krščanski polemično obravnava zgodovinske dogodke, ki bi mu lahko pomagali odgovoriti na vprašanje, ali krščanstvo res moremo imeti za temelj sodobne Evrope.
Paul Veyne je vedno predvsem o vsem dvomil. Ko je po štirih letih članstva v francoski komunistični partiji iz nje izstopil, je preprosto izjavil, da nima nobenega jasnega političnega prepričanja. In tako naj bi ostalo do danes. Zato pa je raje preizpraševal vest in prepričanje tistih, ki so se deklarirali za vernike ali goreče privržence ali pa katere so drugi za to imeli.
Konstantin - vzor krščanskega vernika
Knjigo Kako je naš svet postal krščanski začenja s cesarjem Konstantinom I., ki je s svojo osebo postavil marsikatera merila dobrega kristjana. Veyne prst usmeri v leto 312 in ne v leto 313, ko sta Konstantin in Licinij, ki je vladal vzhodnemu delu rimskega imperija, z Milanskim ediktom in z njegovo zapovedjo verske tolerance odstranila ovire za širjenje krščanstva. To pa se ne bi zgodilo, če se Konstantin ne bi leto prej po preroških sanjah spreobrnil v krščanstvo. Z zavzemanjem za krščanstvo je potem Konstantin po zgodovinarju J. B. Buryju izvedel eno najdrznejših verskih revolucij, "morda najdrznejše dejanje, ki si ga je kdaj dovolil kakšen avtokrat", saj se je zoperstavil mnenju velikanske večine svojih podložnikov. Kristjani naj bi namreč takrat predstavljali od pet do deset odstotkov prebivalstva imperija.
Naj bo Bog zadovoljen z mano
Vendar Konstantin dejansko je verjel, da je bil po Božjem ukazu izbran in da mu je dodeljena ključna vloga v tisočletni zgodovini odrešenja. Ko je skušal iz krščanstva napraviti privilegirano vero, je le delal to, kar naj bi delal vsak pravi kristjan. Kristjanu je namreč drugače kot poganu veliko do tega, da bi bil Bog z njim zadovoljen; zato mora kristjan nenehno izpovedovati svojo vero in skrbeti ga mora, kaj se dogaja s pogani. Mimogrede, eden izmed prvih stranskih produktov tega nazora je bila 'dezinfekcija poganstva', kot je Konstantinovo prepoved žrtvovanja imenoval madžarski zgodovinar in arheolog András Ede Zsigmond Alföldi (1895–1981). V tem oziru skrbi za pogane je seveda najbolj ključen trenutek, ko je sveti Pavel privilegije, ki so pripadali izvoljenemu ljudstvu, razširil na pogane.
Ko v nadaljevanju išče vzroke za uspeh krščanstva, Veyne odkriva nazore krščanstva, ki to novo religijo, pravzaprav kar idejni sistem, skoraj približajo totalitarnim političnim režimom. V primerjavi krščanstva s poganstvom Veyne tako izpostavlja ekskluzivizem krščanskega Boga, ki terja nenehno izpovedovanje vere in ki pravzaprav ne prenaša misli na obstoj drugih bogov. Veyne tako piše, da si pogan, kadar je izvedel, da neko daljno ljudstvo časti njemu neznane bogove, ni postavil vprašanja, ali so ti bogovi resnični ali lažni: zadovoljil se je z 'objektivno' informacijo, ki jo je dobil. Bogovi drugih ljudstev so bili zanj pač neznani bogovi, ki bi jih bilo nemara koristno uvoziti, kot denimo eksotične rastline, ali pa je ugotavljal, da so bogovi povsod isti, le različna imena nosijo. Misel na druge bogove ga ni motila. Krščanstvo s svojim vsemogočnim Bogom pa se je obstoja česa drugega celo balo, saj se "kristjan, ki je padel v dvom, iz njega ni mogel rešiti". Dvom je bilo treba suspendirati.
Bog, ki predvsem ljubi
Ta Bog je bil po Veynu tudi najizvirnejša krščanska inovacija. Njegova gigantska veličina, veličina Stvarnika neba in zemlje, je bila veličina, ki je bila poganstvu tuja in ki jo je krščanski bog podedoval od biblijskega. "Krščanski Bog je obdržal človeškost, živost, ostal je strastno ljubeč zaščitnik, gigantizem judovskega Boga pa mu je omogočil, da je obenem postal temelj in počelo vesoljnega reda in tako prevzel vlogo, ki jo je v bledikavem deizmu grških filozofov igral najvišji bog." In ta Bog je ljubil. Ljubezenska zaveza med Bogom in človekom je v verstvo vnesla novo senzibilnost in zato je "s prihodom krščanskega Boga verska domišljija poletela in se dvignila na transcendentno raven". Dovoljene so bile sanje.
Odločitev na slovenskem ozemlju
Paul Veyne veliko pozornost nameni tudi instituciji Cerkve, ki je vzpostavila sistem, ki je v popolnosti organiziral vernikovo življenje, ter obravnava druge pomembne dogodke v začetnem formiranju krščanske doktrine; vse do 6. Septembra 394. S tem Veyne pravzaprav sklene v Sloveniji. 6. Septembra 394 je namreč frankovski general Arbogast padel prav v bitki pri Frigidu (pri Vipavi). Šlo je za bitko v uporu poganskih Frankov proti vojski krščanskega rimskega cesarja Teodozija. Prav poraz Frankov v tej bitki je bil preludij k zmagi krščanstva. Zmaga 'svetega' Rima je namreč za obe strani v bitki pomenila dokaz obstoja Boga.
Odločilno je bilo razsvetljenstvo
Kot sklepa Veyne, ta zmaga in posledična prevlada krščanstva v Evropi v prihodnjih stoletjih ni pomenila tudi zasaditve idejnih korenin sodobne Evrope. Veyne piše: "Povejmo naravnost: skoraj edini prispevek krščanstva k današnji Evropi, v kateri še zmeraj živi znaten delež kristjanov, je pravzaprav navzočnost teh kristjanov med nami. Če bi si morali za vsako ceno poiskati duhovne očete, bi očetovstvo moderne dobe lahko pripisali Kantu ali Spinozi." Veyne tako meni, da so botri razsvetljenstva tisti, ki so določili razvoj sodobne Evrope, krščanstvo pa je le pomagalo pripraviti teren za nekatere sodobne vrednote.
tudi Turki so žgali biblioteke modrosti ko so prišli v staro grško carstvo.
ali pa kaj je hotel naredit Taliban v Afganistanu ko je uničeval kipove Budistov?
Ne vem če ima kdo namen izbrisati zgodovno. Ta je taka kot je in tu se ne da nič narediti. Cele zelo zanimiva je, saj je iz nje razvidna prehojena pot in civilizacijski napredek.
Važna pa je naša prihodnost. Za nekatere je krščanska, za nekatere ateistična. Po želji pač. Ko pa je pluralnost in enakopravnost med verami, tega obdobja ni več mogoče označiti kot krščanskega. Zaradi sedanjega stanja v RKC vlada obup,jeza, žalost, bes in silna želja da bi uporabila nekdanje metode, ko so lahko izbrisali vse kar ni bilo po njihovo.
P.S.
Edini ki je v zgodovini brisal prejšnja obdobja, verovanja, kulturo, navade je bil RKC. Ko je krščanstvo postalo državna religija je izbrisala vse kar je bilo pred tem. Največ škode je naredila znanosti in umetnosti. V antični Grčiji in Rimu je znalo pisati in računati več ljudi kot v srednjem veku, saj je RKC ozurpirala vse znanje. Neuke ljudi je lažje držati v pokorščini kot izobražene.
o, striče, kakšne velike besede! Sekularno pluralistično teokratsko! Ali veš ti da so tvoji Rimljani prve krščane vrgali lvam da bodo raztrgani???
ali ste vi pomislili da vse vreme, ki je pisal to knjigo, lahko bi naredil nekaj koristnega za svojce in ljudje sploh?
Hahaha "Naš svet ni krščanski!" je pribil....revež
Potem pa še ena zanimiva stvar pred bitko pri Milvijskem mostu, ki jo je bojeval cesar Konstantin malce več kot 80 let prej, ko se mu naj bi po legendi na nebu pojavil križ, na katerem naj bi pisalo "v tem znamenju boš zmagal" ("in hoc signo vinces"), na kar je še danes spomin tudi v delu bazilike Sv. Petra z eno izmed fresk.
Ni kaj, zanimivo je to obdobje, o katerem je članek. Pred tem je bilo dokaj krvavo, saj so kristjane nekateri rimski cesarji pobili z razlogom, da se ti ne bi več širili (najbolj Dioklecijan, pri katerem je na nek način potem zanj tragikomično, da so njegovo palačo v Splitu in mavzolej spremenili v krščansko cerkev), toda od Konstantina naprej in milanskega edikta je bilo seveda vse drugače, sploh pa od Teodozijeve razglasitve krščanstva za glavno vero cesarstva. In krščanstvo ne bi uspelo v takšni meri, če ne bi bila sinkretična vera in bi vsebovala elemente najrazličnejših ver. Seveda pa je uspela in Evropa vsekakor ima kar nekaj krščanskih temeljev v današnjem svetu.
Pokončni in ponosni narodi svojo zgodovino, pa kakršnakoli že je, ohranjajo in prenašajo naprej. Mi bi jo pa radi zabrisali, samo zato, ker se z njenimi deli ne strinjamo.
Podrimo vse, kar je na naših tleh krščanskega, fevdalnega in poganskega, da zaživimo v sebi pravem svetu. Ostalo bo bore malo zanimivega ...
Naš svet ni krščanski oz. je samo deloma zaradi dela prebivalstva ki ne loči fikcije od resničnosti. Ta delež pa vztrajno upada, saj je tudi ''ovčicam'' vedno bolj jasno da jih kleriki samo izkoriščajo in jim prodajajo meglo v obliki zveiičanja in posmrtnega življenja.
Religije so bile vedno cokla razvoja, sredstvo manipulacije in orodje prisile, zaradi česar so vir vsega zla na tem svetu.
Takoj ko potihnejo govorice o zločinih katoliških klerikov ti z istim tempom nadaljujejo svojo umazano raboto.
Med najbolj aktivnimi je seveda papež, ki bo med obiskom v V.Britaniji računal vstopnino k maši. Čisti neoliberalni kapitalizem. Kolikor denarja imaš, tolko izmišljenega boga dobiš.
Sedaj pa se verniki lahko zares križajo.
Proving that nobody can get into heaven
Nehejte se slepit no, norci.=( Kater pogumen kristjan tu bi šel svoje premoženje prodat in dobičke podarit revežem?:D Jesus demands it.:) Če verjamete, da je biblija BOŽJA beseda in da je vaš Bog nezmotljiv... bo treba ubogat.:S
Ampak,zanimivo je ,da imamo spet nekako Slovenci prste vmes .Ni čudno ,da nas tako meče od do ... Ja ,hlapci in bližnjega žene so pa že od takrat naša osnova ,Saj so jih prav veselo obdelovali ,tudi gospodje iz Cerkve. Se motim ...?
The Top 10 Reasons Why the Bible is Repulsive
Evo, fixed that for ya.;)
A God Of Life
Še en kratek poučen video.<3
7Y&playnext=1&videos=VLGY23CQbw0
George Carlin - The Ten Commandments
* Če bi se kapitalistični svet ravnal po božjih zapovedih, bi bil mnogo lepši:
1. Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 3 Ne imej drugih bogov poleg mene!
2. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! 5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, 6 toda izkazujem dobroto tisočem,tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
3. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga,kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!
4. Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! 9 Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, 10 sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! 11 Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.
5. Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
6. Ne ubijaj!
7. Ne prešuštvuj!
8. Ne kradi!
9. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!
10. Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!
Definiraj skromno?! verjetno nisi še bil v nobeni fari!
Kot je ugotovil James Carol (Carroll, James. Constantine's Sword (Houghton Mifflin, 2001)), so židje v začetku cesarske dobe Rima predstavljali kar 10% prebivalstva rimske države. Da pa so se lahko uspešno uveljavili so svojo sicer nesimpatično kulturo morali prilagoditi poganski okolici. Tako so izumili mešanico poganstva in židovstva – krščanstvo. To je bilo ustrezno tako za dekadentno rimsko družbo hkrati pa je vsebovalo še vedno vidne elemente židovskega šovinizma. Ko je tudi rimska oblast spoznala koristnost novega sistema pa je bilo že za oboje prepozno. Razen za krščanstvo, ki ga več ni bilo mogoče ustaviti. Po več stoletjih, ko si je uspela podrediti že celo Evropo, pa je Cerkev postala preveč pokvarjena in izprijena celo za krščanski želodec in krščanstvo se je razcepilo na več konkurenčnih in medsebojno se na pekel obsojujočih sekt.
Začetek krščanstva je na slovenskem tudi začetek politične in narodne sužnosti."
Janez Trdina , zbrano delo, osma knjiga, stran 21,izdala Državna založba Slovenije, leta 1956.