V cerkvi Svetih src, zgrajeni v začetku prejšnjega stoletja z elementi poznobaročnega klasicizma, ki je zadnja leta muzejsko-galerijski prostor, je skupina Laibach hkrati predstavila razstavo, ki so jo poimenovali Laibach Kunst Maschine in se razteza v glavni in obeh stranskih ladjah cerkve. Instalacija se nanaša pretežno na klasično estetiko Laibacha iz 80. let prejšnjega stoletja.

Sam koncert, dobro uro trajajoče elektronike, spremljane z vizualnimi učinki, in prostorska postavitev sta prav tako bila del neke vrste rekonstrukcije klasičnega laibachovskega koncerta z začetka 80. let, je pojasnil član skupine Jani Novak. Na vprašanje, zakaj obrat v preteklost, je odvrnil, da se zdi, da so 80. leta ponovno popularna zato, "ker so ljudje ostali brez pravih idej, kako iti naprej, in se zato vračajo nazaj".

"Laibachovska metoda"
"Za nas pa je to logičen proces: mi delamo vedno par korakov nazaj in potem par korakov naprej. To je pač laibachovska metoda, imamo jo vpisano že v svojem osnovnem programu, ki se imenuje retroavantgarda. Vsake toliko časa se vrnemo nazaj, da pogledamo, ali naši temelji še stojijo," je Novak pojasnil pred nastopom.

Če so Laibachi pred leti razprodali puljsko areno, so tokrat razprodali cerkev Svetih src v Pulju. Po uvodnih nagovorih predstavnikov Pulja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ni pozabil omeniti, da se mu zdi Ljubljana najlepše mesto na svetu, je koncert odprl poseben gost, in sicer "častitljivi" Peter Mlakar, ki je s pridigo s kora prvi preizkusil akustiko cerkve.

Laibachi so predstavljanje slovenske kulture in umetnosti v Pulju, ki se bo pod naslovom Ljubljana bere, vrstila do 11. decembra, uradno odprli tretji dan sejma, in to ravno 3. decembra, ko je po Sloveniji potekalo "Prešernovanje" oziroma Ta veseli dan kulture.

Ljubljanska stojnica s slovenskimi avtorji
Odmevni koncert Laibachov sicer ni bil prvi dogodek, saj je v soboto dopoldne bila gostja t. i. zajtrka z avtorji antropologinja Svetlana Slapšak, ki je razpravljala o različnih temah, in sicer od begunstva in feminizma do otrokovih pravic. Na temo beguncev se je nato popoldne pridružila še novinarju Boštjanu Videmšku in fotografu Juretu Erženu ob njuni knjigi Na begu. Dogodka se je udeležila tudi slovenska veleposlanica v Zagrebu Smiljana Knez.

Ljubljana, Unescovo mesto literature, kot regionalna gostja puljskega sejma, ki ga obišče kakšnih 60.000, "bere" na samostojni stojnici tik pred osrednjih razstavnim prostorom. Na njej so razgrnjena različna dela slovenskih pisateljev in pesnikov, med drugim Svetlane Makarovič, Katarine Marinčič, Mojce Kumerdej, Gorana Vojnovića, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka, monografije likovnih umetnikov, knjige, ki so jih podpisali slovenski novinarji, ter slikanice. Najdeta se tudi Bartolov Alamut in Kosovelova poezija, predstavljen pa je tudi Tomaž Humar.