Kultura
false
V KUD Sevdah pevska znanja in veščine predajajo tudi mladim rodovom. Foto: Admir Baltić
       Potujemo po državah nekdanje Jugoslavije in po tujini, vse to počnemo na svoje stroške, ampak kot nagrado dobimo čudovita druženja. Včasih so še najbolj nepozabna ravno druženja na avtobusih, ki so polna smeha in dobre volje.       
 Predsednik SKPD Sveti Sava iz Kranja Miloš Milić
false
Predsednik društva Sveti Sava iz Kranja Miloš Milić (v sredini) pravi, da je v društvu spoznal veliko dobrih prijateljev. Foto: Admir Baltić
       Pojemo, plešemo in se igramo       
 Šestletna Almasa Alja Kučević o tem, kaj otroci počnejo na odru
false
Utrinek z Regijskega srečanja folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti v Velenju. Foto: JSKD

Dodaj v

Ko Bošnjaki, Hrvati in Srbi zaplešejo skupaj v Ljubljani in Velenju

Ljubiteljska kultura skupnosti kaže tudi pestrost Slovenije.
12. junij 2016 ob 08:35
Šentvid pri Ljubljani, Velenje - MMC RTV SLO

Na prireditvi S pesmijo in plesom skozi BiH so skupaj plesali in peli slovenski Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Društva manjšinskih etničnih skupnosti že 25 let bogatijo ljubiteljsko kulturo v Sloveniji.

Ljubiteljska kultura v Sloveniji združuje več kot 107.000 aktivnih posameznikov in ustvari 25.000 prireditev letno. Te si ogledajo kar štirje milijoni obiskovalcev, kažejo podatki Javnega sklada Republike Slovenije (JSKD).

Kako društva svojo tradicijo prenašajo na mlade rodove, si oglejte v oddaji NaGlas! v okencu spodaj oziroma v arhivu oddaj na MMC-ju.


Svoj delež k razvoju ljubiteljske kulture v Sloveniji že 25 let prispevajo tudi kulturna društva Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov. Te skupnosti so svoja prva društva začela ustanavljati med slovenskim osamosvajanjem. Tudi v Tednu ljubiteljske kulture so se predstavila širši javnosti.

Bošnjaki, Hrvati in Srbi skupaj na odru
Kulturno-umetniško društvo Sevdah iz Ljubljane je v Domu Ljudstva v Šentvidu izvedlo dogodek S pesmijo in plesom skozi BiH, na katerem so skupaj zapeli in zaplesali slovenski Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Predsednik društva Sevdah Mujo Perenda nas je seznanil s tem, da se je na odru predstavilo kar 130 nastopajočih iz sedmih različnih društev.

Kultura je tudi dobro druženje
V čem je čar ukvarjanja z ljubiteljsko kulturo, nam je razkril predsednik Srbskega kulturnega in prosvetnega društva Sveti Sava iz Kranja Miloš Milić: »Prek društva sem spoznal veliko dobrih prijateljev. Potujemo po državah nekdanje Jugoslavije in po tujini, vse to počnemo na svoje stroške, ampak kot nagrado dobimo čudovita druženja. Včasih so še najbolj nepozabna ravno druženja na avtobusih, ki so polna smeha in dobre volje

Kultura in mladi
V društvih je včlanjenih tudi veliko mladih in otrok. Kaj otroci najraje počnejo na odru, nam je razkrila šestletna Almasa Alja Kučević iz društva Sevdah: »Pojemo, plešemo in se igramo.« Poleg omenjenih društev sta se v Šentvidu predstavili še društvi Ljiljan in Vidovdan iz Ljubljane, Nikola Tesla iz Postojne, Brdo iz Kranja ter posebni gostje društvo Rodna gruda iz Hrvaške.

Srečanje v Velenju
Podobno pestro kot v Šentvidu je bilo ob koncu Tedna ljubiteljske kulture tudi v Velenju, kjer je potekalo Regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin s področja Štajerske. S svojimi skupinami so se predstavili Srbsko kulturno društvo Maribor, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo iz Velenja, Srbsko društvo dr. Mladena Stojanovića iz Velenja, Srbsko kulturno društvo Desanke Maksimović iz Celja, Makedonsko kulturno društvo Biljana iz Maribora, Kulturno društvo Međimurje iz Velenja ter PKUD Sveti Nikola iz Maribora.

Pod skrbnim očesom JSKD-ja
Nastope skupin, ki se predstavijo na regijskih srečanjih, si ogleda tudi strokovna komisija JSKD-ja s področja folklore, ki nastope ocenjuje in skupinam svetuje kako naj svoje točke še izboljšajo in nadgradijo.

Pozitivni vplivi ljubiteljske kulture
Teden ljubiteljske kulture, ki ga vsako leto organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, je namenjen ozaveščanju javnosti o razširjenosti, kakovosti in pozitivnih vplivih ljubiteljske kulture na sodobno družbo.

Admir Baltić, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
HashTag
# 12.06.2016 ob 12:55
"Po toliko letih v Sloveniji bi večina Sirijcev slovensko govorila boljše kot exYu bratje."

#True
thymiann
# 12.06.2016 ob 12:43
Če kdo ex yu ljudi gleda isto kot muslimane ki prihajajo iz arabskih dežel mu manjka par koleščkov...

Po toliko letih v Sloveniji bi večina Sirijcev slovensko govorila boljše kot exYu bratje.
svyatoslav
# 12.06.2016 ob 12:40
Razlike so v narodnih nošnjah, jezik vseh pa je srbski. Dejansko gre za en narod treh različnih ver, ki je nastal kot rezultat turške in avstro-ogrske okupacije BiH. Bosna je žal tipični primer postulata "divide et impera".
Bivši uporabnik
# 12.06.2016 ob 09:10
saj so doma
Mimobeznik
# 12.06.2016 ob 09:12
haha "bogatijo", sedaj nam je že jasno, kaj to pomeni in kje se ta beseda uporablja.
fantasycamp
# 13.06.2016 ob 01:26
@thymian

večina so delavci in nizko izobraženi, ki nimajo stika s takimi kot si ti ker jih tudi v svojo družbo pod nobenim pogojem nebi spustil...

Dve leti sem zivel v Nemciji


in ti meni očitaš kaj pišem, medtem pa še moj tekst ne znaš prebrati..

smešno je da ne vidiš da nimaš s slovenščino kaj pacat pri njih, nemoreš ovinkarit, ker te nemorejo razumeti...

Kognitivna disonanca pomeni imeti dve naspotujoči si ideji v sebi, tukaj govorimo o nečem drugem, očitno misliš da sifancy ko si to napisal, spet fail!

Še to, Slovenija je imela dosti let nazaj plan da se ne spušča visoko izobraženih v trume v Slovenijo, da zaščitimo intelektualce, medtem pa nizko izobraženi lahko pridejo..

Kaj potem pričakuješ, rezultat je isti povsod po svetu...
Ko getoiziraš narod rata točno tak, osamljen,izoliran in popljuvan s strani takih kot si ti!
thymiann
# 12.06.2016 ob 16:21
@fantasycamp

Dejstvo je da lahko ker vsi razumemo njihov jezik, zato lahko šlepajo in se zgovarjajo da ni treba
Razumemo, ker smo se njihovega jezika ucili. Tako kot bi oni razumeli slovensko, ce bi v ucenje uradnega jezika drzave v kateri prebivajo, vlozili 2h na teden.

Dejstvo je da imamo skupne korene, očitno te to tudi moti, je pa resnica...
Brezvezno podtikanje.

ti bi isto naredil če bi v neki severni deželi lahko govoril z nekim jugovičem pa ti se nebi blo treba naučit ker si v eni enklavi kjer so oni večina...
Sploh ne vem, kaj naj bi to kognitivno skorpucalo sporocalo; exYu so vecina, zivijo v enklavi, ni jim treba uporabljati uradnega jezika drzave v kateri prebivajo?
In ne, ne bi isto naredil. Dve leti sem zivel v Nemciji in ceprav sem delal na univerzi, kjer je vecina govorila anglesko, sem se vseeno naucil nemscine. Iz spostovanja do drzave in vecinskega naroda.

Malo razmisli preden probaš to obrnit na nacionalnost in opravičevat ksenofobijo z podobnostjo jezika!
Se ena kognitivna disonanca. Ocitno ti sepa bralna razumevanje.
fokus
# 12.06.2016 ob 13:12
Prav domače.
fantasycamp
# 12.06.2016 ob 15:48
@
thymiann
Po toliko letih v Sloveniji bi večina Sirijcev slovensko govorila boljše kot exYu bratje.


Pa ne samo Sirijcev, tudi ostalih ki niso Slovani!

Dejstvo je da lahko ker vsi razumemo njihov jezik, zato lahko šlepajo in se zgovarjajo da ni treba, če pa čisto nič ne razumeš ni druge kot ponovno se naučit..

Mesić je bil na tv Slo in je Marcel Štefančič z njim govoril Slovensko, on pa nazaj hrvaško..
Dejstvo je da imamo skupne korene, očitno te to tudi moti, je pa resnica...

ti bi isto naredil če bi v neki severni deželi lahko govoril z nekim jugovičem pa ti se nebi blo treba naučit ker si v eni enklavi kjer so oni večina...

Malo razmisli preden probaš to obrnit na nacionalnost in opravičevat ksenofobijo z podobnostjo jezika!
fantasycamp
# 12.06.2016 ob 11:56
Če kdo ex yu ljudi gleda isto kot muslimane ki prihajajo iz arabskih dežel mu manjka par koleščkov...
Kazalo