Kristina Brenkova je bila pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica, v zgodovino slovenske mladinske in otroške literature pa se je za vedno vpisala z deli Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Partizanka Kristina in Hiša ob potoku. Brenkova je dopolnjevala tudi korpus prevodne mladinske literature; njen je med drugim prevod priljubljene Pike Nogavičke pisateljice Astrid Lindgren. Leta 2007 je Brenkova, tudi članica OF-a, prejela priznanje mesta Ljubljane, sicer pa se je vpisala tudi med dobitnike Levstikove nagrade za življenjsko delo in bila leta 2000 uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena. Leta 1997 so Brenkovi za življenjsko delo na področju mladinske literature in založništva podelili tudi častni znak svobode Republike Slovenije.
Nenehni boj za pravice nemočnih in zatiranihLeta 1911 v Horjulu rojena Kristina Brenkova je življenje posvetila vzgoji in poučevanju. Ne le, da so njena dela veliko prispevala k vzgoji mladih bralcev, Brenkova je bila tudi doktorica znanosti s področja pedagogike. Tudi v članku, posvečenem Kristini Brenkovi v Enciklopediji Slovenije, je zapisano, da je bila osrednja tematika njenega dela doživljajski svet sodobnega otroka. Tej temi se priključujejo še spomini iz otroštva in tematika narodnoosvobodilnega boja. Ta je njeno življenje bistveno zaznamoval in v njej še utrdil prepričanje glede nujnosti socialnokritičnega sporočila. Boj za pravice in za zaščito nemočnih in zatiranih je bil vedno del 'življenjskega programa' Kristine Brenkove, ki je med drugo svetovno vojno med drugim skrbela za otroke, katerih starši so bili v partizanih ali pa v okupatorskih zaporih. Zaradi 'podtalnih' aktivnosti - bila je tudi kurirka, med vojno pa je pogosto spremljala tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno glavni urednik radia Kričač - so jo tudi zaprli, a so jo zaradi uspešnega zagovora tudi hitro izpustili.
Vrhunec slovenske fantastične pripovedi
Literarni teoretiki najbolj odločno avtorsko potezo Kristine Brenkove zaznavajo v realistični črtici (Golobje, sidro in vodnjak, 1960) in fantastični pripovedi (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1972). Prav zadnji omenjeni žanr je bistveno določil ustvarjalnost Kristine Brenkove, ki je v svojem pisateljskem delu vedno sledila aktualnemu dogajanju v literarnem svetu in se je tako v sedemdesetih, ko je trend v otroški in mladinski literaturi postala fantastična pripoved, tudi sama posvetila temu žanru, ki ga je najbolj izpilila v že omenjenem delu in v svojem poznem delu Srebrna račka, zlata račka (1991).
Kot urednica je Kristina Brenkova pri Mladinski knjigi delala med letoma 1949 in 1973, ko se je upokojila. V tem času ni stala le na čelu 'svoje' Čebelice, ampak je uredniško vodila tudi druge zbirke za otroke in mladino; med njimi je bila prav tako kot Čebelica legendarna Zlata ladja. Brenkova je za izdajo pripravila tudi nekaj zbirk ljudskih pripovedi (Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi) in ljudskih pesmi za otroke (Pojte, pojte ptice, Križ, kraž, kralj Matjaž).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje