Nastale fotografije, v katerih interpretira svoja občutja ob izpovedih mladeniča, danes na ogled postavljajo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini.

Podlaga razstavi je torej zvočni zapis odlomkov iz Koblarjevega vojnega dnevnika, ki je nastal v produkciji Loškega muzeja Škofja Loka. Presunljive Koblarjeve zapise sta z ženo Andrejo, Koblarjevo vnukinjo, transkribirala ter izbrane objavila v knjigi.

Ker fotografija absorbira atmosfero ostalin prostora
Perko je na podlagi teh pred nas razgrnil eno samo zgodbo, ki jo brezobzirno narekuje vojna – o razosebitvi posameznika ter o končnem razčlovečenju v smrti. Fotograf je pripoved ustvarjal, izhajajoč iz prepričanja, da "fotografija vsrkava tisto, kar se je z objektom na njej nekoč dogajalo", torej da absorbira atmosfero in energijo iz ostalin prostora in preteklega dogajanja. Morebiti tako, kot so preživeli, ki so se vrnili s polj smrti in iz jarkov groze, težo doživljanja skozi čas prenašali s seboj in jo na ta način za večno vtisnili v eter spomina.

Z izbiro črno-bele analogne tehnike z intenzivnim kontrastiranjem se Perko kaže kot klasični fotograf, zvest likovnemu aspektu piktorializma, a brez njegovih odvečnih poudarkov.

Razstavo spremlja dvojezična publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo je oblikoval Miran Kordež, besedilo pa je prispevala Tanja Cigoj. Med razstavo bo v galeriji na prodaj tudi knjiga Andreja Perka Mi hočemo živeti ....

Fotograf Andrej Perko, ki živi in dela v Vipavskem Križu, se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s črno-belo, običajno analogno fotografijo in starimi foto-grafičnimi tehnikami. Pogosto predstavlja na osebnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Razstavo lahko ujamete do 20. januarja prihodnjega leta.