Ministrico so tik pred kulturnim praznikom gostili v Odmevih, kjer se je z njo pogovarjala Rosvita Pesek. Kot je povedala ministrica, se na ministrstvu pripravljajo za spremembo krovnega zakona na področju kulture, pri čemer bodo posebno pozornost namenili položaju samozaposlenih. Novega zakona še ni na vidiku.

Ste popustili pri popravkih proračuna na seji vladi bolj, kot bi smeli ali napovedali, da boste?

Ne, pravzaprav sem zelo zadovoljna s tem, kar nam je uspelo doseči. Prvotno so bili napovedani veliko večji rezi: 8,8 milijona evrov v letu 2014 in 10 milijonov dodatno v letu 2015. Te številke, ki so bile tu (v prispevku TV Slovenija) podane, so dejansko odraz razlike med tistim, kar je bilo načrtovano decembra 2013, in dejanskim stanjem zdaj. Ugotovim lahko tudi, da eni ne znajo brati proračuna: tam je, recimo, pisalo znižanje sredstev za nevladne organizacije za 140.000 evrov. A treba je pogledati tudi vsebino: dejansko gre v bistvu za nevladne organizacije, ki so verske skupnosti - število duhovnikov, ki jim plačujemo socialno oskrbo, se je zmanjšalo in zato so se znižala tudi sredstva. Poleg tega lahko zatrdim, da nevladne organizacije ne bodo dobile nič manj sredstev kot lani, ta sredstva bomo ohranili ali celo povečali.

Videla sem tudi podatke za medije in avdiovizualna sredstva, ki naj bi se znižala. V bistvu gre za to, da so v letu 2013, ko so načrtovali ta sredstva, nameravali bistveno povečati ta del, a to potem ni bilo mogoče, ker so bili povsod uvedeni rezi. Kljub temu bodo ta sredstva za to področje večja za več kot 700.000 evrov.

Gospa ministrica, kot kandidatka ste rekli: 'Kultura osmišlja tudi gospodarstvo.' Že pred krizo je utrpela zniževanja in plačala višjo ceno kot drugi. Kakor koli potegneva črto, ste zdaj ob tri milijone evrov.

Ob kar smo, je točno tisto, o čemer smo se pogajali že oktobra lani: 1.670.000 evrov. To gre na račun tega, da, kot veste, mora javni sektor za en odstotek znižati odstotek zaposlenih in s tem so povezani določeni stroški, ki se tudi na ta način znižujejo. Rez gre za investicije, ki se znižujejo na račun stroškov, toda samo v tistem obsegu, da lahko javni sektor še opravlja javno službo, da javni programi niso okrnjeni. Nisem zadovoljna, da je prišlo do znižanja za 1.670.000 evrov, vendar pa je dejstvo, da smo v težkih časih, da so drugi sektorji veliko morali dati in tukaj smo morali tudi mi dejansko pogledati, kje je mogoča še kakšna racionalizacija. Vendar pa sem prepričana, da se bodo med letom našla še kakšna sredstva, iz Evropske unije ali kod drugje.

Lahko rečem, da sem bila najbolj razočarana nad tem, da prejšnja vlada ni poskrbela, da bi lahko imeli sredstva na področju prednostne naložbe varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Te prednostne naložbe ni bilo, to pa pomeni, da se moramo zdaj zelo boriti, da na kakšen drug način dobimo evropska nepovratna sredstva, ne neposredno, kar bi bilo najbolj normalno.

Govorili sva o eni plati medalje, ko ste povedali nekaj številk. Obstaja tudi druga plat. Sponzorjev v kulturi je vedno manj, ministrstvo za kulturo je edini vir financiranja za tisoče mladih umetnikov, ki želijo ostati pri življenju. Kakšna je vaša vizija kulturne krajine, ko boste zapustili ministrstvo? Kaj bi radi, da ostane za vami?

Pripravljamo se, da bomo vložili spremembe krovnega zakona na področju kulture, in sicer tiste spremembe, ki zadevajo samozaposlene. Moram povedati, da so ti trenutno najbolj prizadeti, ker se je zaprlo zaposlovanje v javnih zavodih, in tisti, ki se ne morejo zaposliti. Za nov krovni zakon se intenzivno delajo analize, a smo prisiljeni popravljati napake, ki so bile narejene prav zaradi teh hitrih potez v tem zakonu. Recimo, izobraževanje svetov zavodov, ki je bilo hitro sprejeto, nas je postavilo pred dejstvo, da bi morali cel kup tistih, ki so člani zavodov, razrešiti. To je nesmiselno, kot je nesmiselno tudi izobraževanje vsako leto.

V okviru tega bomo naredili tudi spremembe na področju samozaposlenih, ki so zdaj izkoriščani tako s strani nevladnih organizacij kot včasih tudi javnih zavodov. Moramo jih zaščititi. To poskušamo tudi tako, da financiramo njihovo zaposlitev v javnih zavodih prek evropskih sredstev, socialnega sklada, tudi s pomočjo razpisov. Šli smo v odprte ateljeje, kar pomeni, da sami razpolagajo s sredstvi, ki jih dobijo na razpisih, ne da ta sredstva pridejo neposredno na nevladne organizacije, ki jih potem na neki način tudi izkoriščajo, da se morajo odpovedati svojim nadomestilom, t. i. razstavninam. Zdaj bodo sami svoji gospodarji in bodo sami s temi sredstvi lahko odprli razstavo.

Spodaj si lahko pogledate celoten pogovor z ministrico.