Slovenska industrijska oblikovalka Nika Zupanc je za podjetje Flikka Boards oblikovala desko za deskanje na vodi. Foto: Arhiv Nika Zupanc
Slovenska industrijska oblikovalka Nika Zupanc je za podjetje Flikka Boards oblikovala desko za deskanje na vodi. Foto: Arhiv Nika Zupanc

Plastiko so začeli proizvajati leta 1950, do danes pa nam je uspelo pridelati in uporabiti že 8,3 milijarde ton plastičnih izdelkov. Navdušenje nad plastiko se je razširilo zaradi njene obstojnosti, uporabnosti in cenovne dostopnosti – če se uniči, pač kupiš novo. Težavica nastopi, ker ta supermaterial ni biorazgradljiv, to pomeni, da ne razpade, in to nikoli. Edina možnost za njeno popolno uničenje je segrevanje do izjemno visokih temperatur, kar pa znova sproža pomisleke glede zdravja ljudi in onesnaževanja zraka.

Nagrada, ki jo podeljuje Galerija R Gallery Space, je bombažna torba za večkratno uporabo.
Vprašanje: Katere izdelke je že izdelalo Pečeno pohištvo?
Odgovore z osebnimi podatki pošljite na: lepota.bivanja@rtvslo.si


Reke, največje onesnaževalke oceanov

Druga težavica pa je, da so največje onesnaževalke oceanov reke, deset rek, če smo natančni, ki so daleč stran od Slovenije in mislimo, da nimamo nič z njimi in njihovo onesnaženostjo, pa čeprav ravno ob teh rekah delujejo tovarne, ki proizvajajo izdelke iz te poceni surovine za evropska in tudi slovenska podjetja. To so; indonezijska reka Citarum, kitajska reka Jangce, najdaljša reka v Pakistanu Ind, tretja najdaljša reka v Aziji, ki ji pravijo tudi zibelka življenja – Rumena reka, reka Marilao na Filipinih, reka Sarno v Italiji, Niger v zahodni Afriki, božanska mati ali reka Ganges v Indiji, reka Buribang v Bangladešu in ameriška reka Mississipi.

Na plažah največ plastenk in pokrovčkov
Plastenke in pokrovčki, cigaretni ogorki, vatirane palčke za ušesa, embalaža in ovoj ter plastične vrečke sestavljajo skupino petih najpogostejših predmetov za enkratno uporabo, ki ležijo na obalah, kažejo podatki Evropskega parlamenta. Tako lahko le nemočno opazujemo mrtve kite s polnim želodcem plastičnih vrečk, ki umrejo lačni, saj jim dajejo smeti v želodcu občutek sitosti, posnetke tihooceanskega otoka smeti med Havaji in Kalifornijo, ki je velik kot manjša celina; njegova površina je 8 milijonov kvadratnih kilometrov, globina pa do 30 metrov, v njem pa živi fitoplankton, hrana kitov in meduz. Mikroplastika se iz morskega življenja prenaša po prehranjevalni verigi na naše krožnike, zato niti ni presenetljiva novica, da so avstrijski znanstveniki v vzorcih človeškega blata letos prvič odkrili mikroplastiko.

EU z letom 2021 prepoveduje tudi plastične slamice
Kaj lahko torej naredi posameznik, če je na Zemlji 7 milijard ljudi? Malo, a hkrati veliko, verjetno se ne bomo zanašali le na gosenice, ki jedo plastiko, mar ne? Še več pa lahko naredi politika, kot je z nedavno potrjeno direktivo evropskih poslancev, da z letom 2021 v državah EU-ja prepovedo prodajo 10 različnih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, med njimi plastični pribor, krožnike, slamice, vatirane palčke za ušesa, palčke za balone.

Res potrebujete toliko stvari?
Nekatera slovenska podjetja in industrijski oblikovalci se že nekaj časa trudijo iskati rešitve v trajnostnih izdelkih in v recikliranju plastike. Letošnji izstopajoči projekt je zagotovo Pečeno pohištvo avtoric Nine Mršnik in Nuše Jelenec, ki sta embalažo od šamponov in kozmetike dobesedno spekli v opekaču in iz tega naredili pohištvo. Ali kot je dejal Matej Feguš (Donar): "Predvsem bi se morali ukvarjati z zmanjšano porabo materialov in izdelkov, kar zahteva korenite spremembe pri uporabniškem razmišljanju, saj je trenutno na pohodu agresivno potrošništvo in ustvarjanje izdelkov, ki v kratkem času postanejo smeti."

katja.stok@rtvslo.si


* Med prispelimi naslovi bomo izžrebali nagrajenca in ga o tem tudi obvestili. Splošne pogoje za izvedbo nagradne igre si lahko preberete tukaj.