Dar Fur – Vojna za vodo je premiero doživel na filmski tržnici na lanskem festivalu v Cannesu, do zdaj pa so ga predvajali na festivalih na različnih koncih sveta, med drugim tudi na največjem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu. Foto: Kinodvor
Dar Fur – Vojna za vodo je premiero doživel na filmski tržnici na lanskem festivalu v Cannesu, do zdaj pa so ga predvajali na festivalih na različnih koncih sveta, med drugim tudi na največjem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu. Foto: Kinodvor
Tomo Križnar v Zaragozi
Še na nobenem filmskem festivalu nas niso razumeli tako kot tu, blizu Herkulesovih vrat, kot so rekli stari Grki Gilbraltarju, je po projekciji povedal Tomo Križnar. Foto: Agencija Gideon
Festival slovenskega filma, FSF
Film Dar Fur – Vojna za vodo prikazuje Križnarjevo afriško mirovno misijo v Darfurju od februarja do septembra 2006, ko je bil Križnar med drugim tudi zaprt v Sudanu in obtožen vohunstva. Dokumentarni film je nastal v koprodukciji s TV Slovenijo in finančno pomočjo Filmskega sklada. Foto: EPA

Nagrado, vredno 5.000 evrov, je celovečerni dokumentarec prejel na mednarodnem filmskem festivalu dokumentarnega okoljevarstvenega filma ECOZINE, ki je potekal med 6. in 15. novembrom. Svojo določitev je po poročanju agencije Gideon žirija pojasnila z besedami, da gre za "film z močnim sporočilom, katerega cilj ni, da bi na festivalih pobiral nagrade, ampak želi svet seznaniti z tabuji. Enako velja za režijo in fotografijo filma."

Nagrado je prevzel Tomo Križnar, ki je v zahvalnem govoru med drugim dejal, da bolj verjame v dokumentarni film kot pa v boga. "Dokumentarci spreminjajo zavest in vplivajo na nadaljnji razvoj človeštva. ECOZINE je festival, ki odpira tabuteme in govori o temah, ki se jih največji mediji izogibajo in pogosto tudi skrivajo."

Dokumentarni filmi - neusmiljena poročila junakov našega časa
Film Dar Fur – Vojna za vodo je posebej izpostavil tudi direktor festivala Pedro Pineiro, ki je pri predstavitvi programa med drugim povedal, da gre za "šokantna in neusmiljena poročila junakov našega časa, ki si s kamerami sami upajo na prepovedana področja, koder razviti industrijski svet še naprej ropa narave vire in pobija staroselska ljudstva, da bi ohranil privilegije 500-letne ekspanzije evropske konkviste."

Španski mediji so o filmu Dar Fur – Vojna za vodo med drugim zapisali, da približa 'vsega udobja vajenim prebivalcem Evropske unije' vzroke za klimatske migracije z druge strani Sredozemskega morja. "Samo v sahelskem pasu se bori za osnovno preživetje več kot 50 milijonov beguncev, pred katerimi si ohola in samopašna Evropa še vedno zatiska oči in jim institucije mednarodne skupnosti še vedno ne priznajo statusa klimatskih beguncev, saj bi bili potem prisiljeni poskrbeti zanje - preden se množično pridružijo terorističnim agitatorjem," še pišejo mediji.

Christoph Muller: Odgovor je v internacionalizmu
Med gledalci filma je bil tudi Christoph Muller, režiser filma Colors at the end of the world, ki pripoveduje o vplivu modnega giganta Benetton na življenje indijancev plemena Mapuche v Patagoniji. Ta je po projekciji povedal: "Z močjo multinacionalnih družb, ki so prevzele tradicijo stampeda za zlatom, sužnji, slonovino in minerali v kolonialnih metropolah, tokrat s pomočjo mednarodnih finančnih institucij, se je mogoče soočati z močjo internacionalizma. Vsa ljudstva vseh držav bijejo bitko s svojimi vladami, ki so vse po vrsti izpostavljene korupciji. Vsi imamo istega sovražnika. Zato se moramo naučiti spoštovati različne kulture in se razumeti, če nočemo, da nas bodo spet sprli v novih svetovnih vojnah. Odgovor na vse nacionalizme je internacionalizem."

Z glasbo za pomoč Darfurju
Leto po prvem dobrodelnem koncertu Žur za Darfur bodo 17. novembra v Festivalni dvorani v Ljubljani v družbi glasbenikov že drugič zbirali sredstva, ki jih bodo namenili za nakup komunikacijskih naprav za Darfurce. Na oder bodo stopili tako slovenski kot afriški glasbeniki, med drugim Chris Ekman, Tomaž Pengov, Zoran Predin, Pavel Kavec in Oko, Fake Orchestra, Severa in Gal Gjurin, Maša Kagao Knez, Langa, Issiaka Sanu, Joseph Rakotorahalahi, Društvo Afriški center in Godalika.