Kultura
Mary Nash
Mary Nash poudarja, da so se ženske na levici v času španske državljanske vojne organizirale z namenom sodelovanja v bojih, a so bile demonizirane in zaničevane na obeh straneh. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Ženske so bile podrejene pravilom, ki so jim morale slediti. Niso preizpraševale svoje spolne vloge ali vloge v družini. Kar so počele, je bila indoktrinacija drugih žensk v model ženske identitete ali ženskosti, ki ga je zanje oblikoval Franco. Reče se mu "popolna poročena gospa".       
 O vlogi žensk pod diktatorjem Francom
Mary Nash
Razlika med ženskami na strani republikancev in fašistov je bila tudi v tem, da so hotele biti nasprotnice fašizma avtonomne, podpornice Franca pa so povsem sprejele podrejeno vlogo, pravi Mary Nash. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Shod v spomin na drugo republiko
Španska druga republika, ustanovljena leta 1931, je bila zelo napredna v Evropi tistega časa, tudi na področju položaja žensk, pravi sogovornica. Foto: EPA
       Država je določala, da so morale ženske, ki so delale v javnem sektorju, nehati delati, ko so se poročile. Ustvarjala pa je tudi družbene konvencije, normativni diskurz, ki to utrjuje, kar potem ženske seveda ponotranjijo.       
 O državnem urejanju patriarhata pod Francom
Mary Nash
Mary Nash poudarja, da je bil včasih pristop bolj kolektiven, zdaj pa živimo v veliko bolj individualistični družbi, zato je boj za ženske pravice toliko težji. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Ženske so bile zaničevane in demonizirane, tako med Francovimi silami kot pri levici.       
 O predsodkih do bork med državljansko vojno
Poziv k stavki v imenu ženskih pravic
Kot pozitiven primer boja za ženske pravice Mary Nash navaja množične shode in stavko 8. marca v Španiji. Foto: Reuters
       Feminizmu so pripisovali veliko negativnih konotacij, diskreditirale so ga tudi ženske. Mlajša generacija žensk so morda feministke, prizadevajo si za ženske pravice, a ne sprejemajo izraza feministka.       

Dodaj v

"Nasilje nad ženskami je način vzdrževanja patriarhalne hierarhije"

Intervju s profesorico sodobne zgodovine in raziskovalko na področju multikulturalizma in spola
22. marec 2018 ob 06:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko so se ženske v času španske državljanske vojne mobilizirale v boju proti fašizmu, pa v času Francovega režima sploh niso bile del zgodovine, je za MMC dejala Mary Nash, irska profesorica sodobne zgodovine na Univerzi v Barceloni.

Mary Nash je pionirka na področju zgodovine žensk v Španiji. V Katalonijo je prišla konec šestdesetih let, še v času Francovega režima, ko je raziskovala vlogo anarhistk in komunistk v španski državljanski vojni. Raziskovalni proces je bil zelo težek, saj so bile ženske v zgodovini tako rekoč nevidne, kot da niso bile njen del. Profesorica sodobne zgodovine na Univerzi v Barceloni od leta 1991 in raziskovalka na področju spola in multikulturnosti poudarja množično mobilizacijo žensk v boju proti fašističnim silam pod vodstvom generala Francisca Franca, ki so nameravale zatreti drugo republiko, ustanovljeno leta 1931. Takratna Španija je bila na številnih področjih namreč zelo napredna, tudi na področju položaja žensk.

Ženske so bile organizirane tudi na strani fašistov, a je bila njihova vloga povsem drugačna. Drugače od anarhistk in komunistk, ki so hotele biti avtonomne, so sprejele podrejeno vlogo in so, kot pravi Mary Nash, zgolj reproducirale patriarhalni sistem, ki ga je urejala Francova Španija, ter vanj indoktrinirale druge ženske. Medtem ko so ženske dosegle precejšen napredek v svojem položaju v družbi, pa je razlogov za nadaljnji boj še veliko. Med njimi sogovornica navaja tudi nasilje nad ženskami, ki po njenih besedah služi vzdrževanju patriarhalne hierarhije. Problem današnjega feminističnega boja pa je, kot pravi sogovornica, tudi individualistična družba, v kateri je boj težji, kot je bil v času kolektivnega pristopa. Mary Nash je v Ljubljano prišla kot gostja literarnega festivala Fabula.


Raziskovali ste vlogo žensk v španski državljanski vojni, s čimer bi rad začel intervju. Najprej pa bi vas prosil za kontekstualizacijo položaja žensk v Španiji v tistem obdobju. Kakšen je bil torej njihov položaj pred drugo republiko in kaj so bili najpomembnejši dosežki republikanske levice na tem področju pred izbruhom vojne?
Druga republika je bila v okviru Evrope zelo napredna. Ženske so na primer dobile volilno pravico leta 1931, a glavna ideja nove države je temeljila na načelu enakopravnosti med moškimi in ženskami. To je pripeljalo do politike enakopravnosti na področju dela, ukinjena je bila prepoved dela za poročene ženske, tudi zakonodaja na področju družine, kjer so bile ženske podrejene avtoriteti moških, kot sta oče ali mož, je temeljila na načelu enakopravnost, tako kot izobraževanje itd. To je bila nova država, ki je temeljila na načelu demokracije in enakopravnosti. Ženske so tako dobile pravice na številnih področjih. Z izbruhom vojne pa je prišlo do množične mobilizacije, pri čemer mislim na 60.000 članic ene od antifašističnih ženskih organizacij ali 20.000 članic anarhistične organizacije. Ženske so se torej prvič mobilizirale, in sicer proti fašizmu, proti državnemu udaru in Francu ter njegovi morebitni diktaturi. Mobilizirale pa so se tudi zaradi zavedanja pravic, ki so jih dosegle, in grožnje tem pravicam pod Francom.

Naslov vaše knjige na to temo je Zoperstavljati se moški civilizaciji. Lahko obrazložite ta izraz? Kaj vse obsega?
Izraz je uvedlo anarhistično gibanje, imenovano Svobodne ženske, ki je imelo zelo originalno dojemanje ženske emancipacije. Bile so anarhistke, želele so anarhistično revolucijo, kot antifašistke so se borile proti Francu, obenem pa so menile, da se morajo kot ženske boriti za svoje pravice. Ena od njih, Suceso Portales, je govorila o potrebi po spodkopavanju in uničenju, kot se je izrazila, moške civilizacije. Danes bi govorili o spolnem sistemu, moškem privilegiju, patriarhatu, tisto pa je izraz, ki so ga uporabljale takrat. Zanimivo je, da anarhistke niso priznavale koncepta feminizma. Več ženskih gibanj se je med državljansko vojno borilo za ženske pravice, a zaradi vojne je bilo to vprašanje postavljeno v ozadje.

Ženske so se torej borile proti fašizmu, a tudi proti patriarhatu?
To je morda pretirano reči. Želim povedati, da je več ženskih skupin, tudi v času druge republike, postalo ozaveščenih o potrebi po več pravicah za ženske. Levica na splošno, anarhistična nekaj manj, je imela takrat sicer redukcionističen pristop v smislu, ko bodo dosežene družbene in politične spremembe, ko bo izbruhnila revolucija, bodo ženske avtomatsko dobile vse pravice. Te ženske pa so o tem dvomile. To je bilo torej nekaj drugega kot v socialdemokraciji pri Clari Zetkin ali drugje po Evropi. V Španiji so se ženske zavedale specifičnosti zatiranja žensk, kar ni bilo pravilo v takratnih idejah delavskega, levičarskega gibanja.

Nacionalistične, klerikalne in fašistične sile so bile močno patriarhalne. V kolikšni meri pa je bil patriarhat prisoten med anarhisti, socialisti in komunisti? So se morali boriti proti patriarhatu tudi znotraj lastnih vrst?
Niti ne. To je bil splošni zgodovinski kontekst v takratni Evropi. Ni bilo zavedanja o tem. Anarhisti so sicer vztrajali pri načelu enakopravnosti, praksa pa je bila nekaj drugega. Ravno zato so se vzpostavile organizacije žensk, kot so Svobodne ženske, saj so se tega zavedale in hotele glede tega nekaj storiti. Vedele so, da se samo od sebe to ne bo zgodilo. Če razumemo patriarhat zgolj v okviru enakih pravnih možnosti, je razumevanje glede tega v tedanji politični kulturi vsekakor obstajalo, kar druga republika dokazuje. V tistem času sta bili dve pomembni ženski voditeljici, La Pasionaria (Dolores Ibárruri), slavna komunistična voditeljica, in anarhistka Federica Montseny, ki je imela izjemne retorične sposobnosti in je razvnemala množice. Čeprav je bila država precej konservativna, je bilo nekaj ženskih voditeljic in obstajalo je zavedanje o ženskih pravicah, Franco pa je to povsem spodnesel.

Omenili ste množično mobilizacijo žensk na republikanski strani pred in med vojno. Kaj pa mobilizacija žensk na strani fašistov? So bile organizirane? Kakšno vlogo so imele?
Imele so precej manjšo in zelo podrejeno vlogo. Razlika je v tem, da so se ženske skupine, kot sta antifašistično žensko gibanje ali Svobodne ženske, oblikovale ali vsaj želele oblikovati kot avtonomne organizacije. Tega niso vselej dosegle, a tak je bil njihov namen. Ženske organizacije pod Francovim režimom pa so bile povsem odvisne. Žensko sekcijo, organizacijo žensk pod Francom, je organiziral sam Franco in bila je pod njegovim vodstvom. Ženske so bile torej podrejene pravilom, ki so jim morale slediti. Niso preizpraševale svoje spolne vloge ali vloge v družini. Kar so počele, je bila indoktrinacija drugih žensk v model ženske identitete ali ženskosti, ki ga je zanje oblikoval Franco. Reče se mu "popolna poročena gospa".

Ta koncept "sprejemljive ženstvenosti" je razširjen še danes, utrjujejo ga tudi nekatere ženske.
Nekatere ženske, da. Živimo v sistemu spolov, vzpostavljenem v 19. stoletju, ko je bila gospodinjska vloga žensk pomemben steber družbe. Ženskam naj bi bilo tako iz bioloških razlogov ali z verskimi vzgibi usojeno, da so gospodinje, pri čemer naj bi to vlogo sprejele in naj ne bi imele nikakršnih aspiracij po delu oziroma plačanem delu ali kakšni javni vlogi. To je zelo močna dediščina v Evropi, ki pa se kdaj pa kdaj izpodbija. V Francovem režimu je bila država tista, ki je to uveljavljala z zakonom, država je urejala patriarhalni sistem, ki podreja ženske in jih sili, da so pod moškim mentorstvom in vodenjem. Država je določala, da so morale ženske, ki so delale v javnem sektorju, nehati delati, ko so se poročile. Ustvarjala pa je tudi družbene konvencije, normativni diskurz, ki to utrjuje, kar potem ženske seveda ponotranjijo. Tako imate državo in Cerkev brez svobode govora, kar je trajalo 40 let. V drugih državah je bilo to izvajano drugače. Prihajamo iz drugačnih kontekstov. Spomnim se, da smo imeli na začetku devetdesetih v Barceloni veliko konferenco z naslovom Od diktature do demokratične tranzicije. Zelo zanimivo je bilo, da je bil eden glavnih ciljev žensk iz Španije in Portugalske vstopiti na trg delovne sile in imeti pravico do plačanega dela. Nekatere ženske, ki so prihajale iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, pa so hotele trg delovne sile zapustiti in ostati doma.

V Španijo ste prišli konec šestdesetih let, v zadnjih letih Francovega režima. Kako je bilo v še Francovi Španiji raziskovati vlogo anarhistk in komunistk?
Zelo zapleteno. Nihče ni raziskoval položaja žensk. Zgodovina žensk sploh ni obstajala, zato sem v Španiji pionirka na tem področju. Bilo je težko, a do neke mere vseeno izvedljivo. V arhivih je namreč veliko knjižničarjev in arhivistov skrivaj hranilo material, arhive in dokumentacijo iz časa državljanske vojne v skrivnem prostoru, imenovanem pekel. Direktorji arhivov so bili namreč vsi frankisti, ki bi ves ta material uničili, zato je bilo takšno hranjenje ključno za ohranitev spomina. A tja niso imeli vsi dostopa. Imela sem to prednost, da sem v arhiv v Salamanki, ki je bil pod vojaško upravo, lahko prišla kot tujka. Špancem je bil dostop takrat namreč prepovedan. Raziskovanje je bilo težko tudi zato, ker mi ni nihče verjel. Očitali so mi, da si izmišljujem ženske organizacije, obstajal je namreč popoln prelom v zgodovinskem spominu. Ne toliko o drugi republiki, vojni ali levici, ampak o ženskah. Večina zgodovinarjev takrat ni menila, da je legitimno pisati akademska dela ali resne zgodovinske knjige na temo žensk. Ženske namreč niso bile del zgodovine.

Patriarhat tako ne le podreja ženske v sedanjosti, ampak gre dlje in jih izbriše iz zgodovine, dela jih nevidne. Kakšen problem je bila ta "anonimnost" žensk, njihov "neobstoj" v preteklosti, za vaše raziskovalno delo?
Precejšen. Informacije so zelo razpršene, niso prepoznane. Zato moraš pregledati veliko več materiala in začenjaš iz nič. Drugi problem, ki obstaja še danes, pa je, da so številna ženska vprašanja povezana z zasebno sfero. Številni zgodovinski dokumenti, povezani z ženskami, niso videni kot zgodovinska dediščina in niso varovani, zato se izgubijo. Ti dokumenti niso dojeti kot pomembni za zgodovinski spomin. V primeru moških voditeljev ali delavcev je njihova vloga precej vidnejša.

Ko iščemo sodobne vzporednice z izkušnjo protifašističnega boja žensk v Španiji v tridesetih letih, pridejo na misel Kurdinje v sirski Rožavi in njihove oborožene enote YPJ. Se vam to zdi ustrezna vzporednica in ali vidite še kakšne?
Obstajajo nekatere podobnosti, a kontekst je povsem drugačen. Ko je majhen del žensk med špansko vojno prijel za orožje, je bilo to nekaj izjemnega. Vstopile so na "moško področje". Bile so manjšina, ki jo je bilo zelo lahko diskreditirati, in s frontne črte so bile poslane v ozadje.

Tudi anarhistke?
Tudi. Ženske so bile zaničevane in demonizirane, tako med Francovimi silami kot pri levici. Tudi ko so bile na frontni črti, se je predpostavljalo, da se ne bodo res bojevale, ampak da bodo opravljale druge stvari. Da so sploh prijele za orožje, je bilo takrat zelo transgresivno in subverzivno. Tega si niso predstavljali niti na desnici niti na levici. Danes pa je kontekst drugačen, ženske imajo več pravic, povsod so bolj prisotne. Ženske v boju tako niso več nekaj šokantnega, ampak je normalno, da se borijo za svojo stvar.

Vendarle pa gre za nekaj izjemnega.
Da, celo danes. Za moške načeloma velja, da so dolžni prijeti za orožje za obrambo države, pri ženskah pa ni tako. Če se vrneva na temo gospodinjske vloge, vidimo, da ta koncept deluje še danes.

Primera žensk v Španiji v tridesetih letih in Kurdinj v Siriji danes kažeta, da lahko poteka boj proti patriarhatu v različnih oblikah. V njihovih primerih je to s puško. Se lahko emancipacija in enakopravnost dosežeta zgolj s pravnim bojem, morda s ključnikom (ang. hashtag), ali je potreben agresivnejši pristop?
Položaj v Siriji je povsem drugačen. Država je v vojni. Če sprašujete, ali bi morale ženske v evropskih državah voditi oborožen boj za dosego svojih pravic, ne mislim tako.

Mislil sem metaforično.
Morda je stavka 8. marca v tem smislu zelo pomembna. Milijoni žensk po Španiji so šli na ulice in zahtevali svoje pravice. In to v državi, kjer imajo ženske po zakonu pravice zagotovljene. Vprašanje je torej, kako doseči več pravic in končati diskriminatorne prakse, ki jih zakon ne dopušča, a se vseeno nadaljujejo. To je eden večjih izzivov pred nami. Tak agresivnejši pristop ima učinke, saj pritegne pozornost medijev, obenem pa se moramo za te pravice boriti vsak dan in od javne politike oblasti in družbe zahtevati spremembo miselnosti glede patriarhata in patriarhalnih praks, ki se še vedno dopuščajo in celo opravičujejo.

Protesti v Španiji, ki jih omenjate, kažejo, da milijoni žensk poudarjajo potrebo po boju za enakopravnost. Kako v tem kontekstu razumete precej močno nasprotovanje feminizmu med nekaterimi konservativnimi ženskami? Mislite, da se ne strinjajo s samim feminizmom in konceptom enakopravnosti, da gre za golo nerazumevanje, ali morda feminizem povezujejo z drugimi političnimi ali ekonomskimi usmeritvami, ki jim nasprotujejo?
Tako v preteklosti kot danes obstaja problem sprejemanja feminizma. Pripisovali so mu veliko negativnih konotacij, diskreditirale so ga tudi ženske. Mlajša generacija žensk so morda feministke, prizadevajo si za ženske pravice, a ne sprejemajo izraza feministka. Zakaj? V veliki meri mediji, a tudi politika, so namreč feministke videli kot radikalne, neženstvene itd. Gibanje so diskreditirali tudi z vzpostavljanjem ideje nesprejemljive ženske, ki je feministka. Številne desnosredinske ženske se morda ne imenujejo feministke, a želijo si enakih pravic. Javni shodi so sicer performans, mene bolj zanima, kaj se zgodi naslednji dan, kakšne politike se bodo sprejele, kako se bo spremenila miselnost, kako mediji predstavljajo vlogo žensk.

Še posebej v zadnjih letih ob zadnjem množičnem prihodu beguncev in migrantov v Evropo prihaja do zanimivega preseka feminizma in skrajno desnega nacionalizma, ki izključuje nezahodne migrante. Skrajnodesničarske skupine svoje izključevanje nezahodnih migrantov zakrivajo kot skrb za pravice žensk in izpostavljajo njihovo diskriminiranost s strani nezahodnih moških, obenem pa tudi nekatere feministke to predstavljajo kot hujšo grožnjo oziroma to bolj poudarjajo kot patriarhat v njihovih družbah. Ne da se torej idealizirati vseh oblik feminizma.
Nikakor. Mislim, da je treba biti kritičen do vseh faz feminizma. V devetdesetih letih in na začetku 21. stoletja so bile učenjakinje in feministke iz postkolonialnih družb zelo kritične do tega, kako so zahodne feministke obravnavale feminizem z vzpostavljanjem njihovih pogledov kot načina za doseganje ženskih pravic, s čimer so zaničevale ali niso niti priznavale, kar so storile številne druge feministke. Mislim, da mora biti feminizem družbeno gibanje, ki je pluralno, raznoliko in ki ponuja različne načine za doseganje pravic žensk v okviru njihove kulturne raznolikosti. Ne strinjam se z vsiljevanjem zahodnega modela enakopravnosti. Ženske in feministke lahko znotraj svojih kultur razvijejo svoje poti za dosego svojih pravic. Seveda se ne da odobravati diskriminatornih praks znotraj posameznih etničnih skupnosti, a zaradi tega se ne sme izključevati nezahodnega prebivalstva iz naše družbe.

Zahodne družbe so občutljivejše na prihod moških kot žensk. Te se lažje vključijo na trg delovne sile z dodelitvijo vloge na domu, ki naj bi jo imele lokalne ženske.
To se je zgodilo v devetdesetih letih in na začetku stoletja, ko so ženske v Evropi vstopale na druga področja na trgu delovne sile, kar je povzročilo potrebo po ženskah iz drugih držav, da opravljajo njihove naloge na področju oskrbe.

V ZDA je predsednik Trump za vodjo Cie predlagal Gino Haspel, ki bi bila prva ženska na tem položaju. Gina Haspel je vodila Cijin tajni zapor na Tajskem, kjer so mučili teroristične osumljence. Se da to razumeti kot perverzno uresničitev feminističnih ciljev, češ da so ženske lahko prav tako brutalne kot moški?
Mislim, da to ni eden od ciljev žensk. Seveda so ženske lahko tako brutalne kot moški, sicer bi zapadli v razliko med spoloma na podlagi razlik v naravi med moškimi in ženskami, po katerih ženske ne bi bile nasilne ali brutalne. S tem pogledom se ne strinjam. Margaret Thatcher je bila na primer zelo močna voditeljica, nikakor pa ni bila feministka. Gre torej za dve povsem ločeni področji.

Pisali ste o upih španskih anarhistk, o egalitarnem, nehierarhičnem, protiavtoritarnem svetu in nepatriarhalnem načinu življenja po koncu vojne. Kakšni upi pa so ostali ženskam 21. stoletja v evropskih nominalno liberalnih demokracijah?
Živimo v zelo individualistični družbi, zato se na ta način gleda na ženske pravice. Mislim, da obstaja veliko upanje za ženske. Če pogledamo iz zgodovinske perspektive, vidimo napredek zelo jasno. Obenem pa živimo v družbi z zelo subtilno diskriminacijo, proti čemur se je veliko težje boriti. V zahodnih demokracijah so ženske sicer dosegle precej veliko vlogo, obenem pa je vse več nasilja nad ženskami. Mislim, da so lani v Španiji okoli 50 žensk ubili njihovi partnerji oziroma možje, in to je le vrh ledene gore. Priča smo ekstremnemu nasilju, in čeprav je v družbi vse več zavedanja, da tega ne smemo dopuščati, je vsak teden ena ali dve smrtni žrtvi. Kako naj to razložimo? Mislim, da je pomembno, kako je bil zgodovinsko definiran spol. To je povezano tudi z definicijo moškosti. Ta je določala, da moški služi in prehranjuje družino, kar je pomenilo finančno stabilnost. Zdaj pa je to izginilo. Ideje, da imaš zagotovljeno delo za celo življenje in lahko preskrbiš družino, ni več. Nismo pa dovolj premislili o zoperstavljanju moškosti. Tudi to pojasnjuje stopnjo nasilja nad ženskami. Nasilje je namreč način vzdrževanja patriarhalne hierarhije, ko vse drugo izgine. Tako kot so ženske veliko delale na svoji ženski identiteti, je pomembno delati tudi na novih oblikah moškost, ki ne bodo več dopuščale nadlegovanja in zlorabljanja žensk kot načina za svoje dokazovanje. Temu se nismo še dovolj posvečali, v družbene spremembe na tem področju pa morajo biti vključeni tako moški kot ženske.

Omenjate zgodovinski napredek na področju ženskih pravic. Je hitrost tega napredka frustrirajoča?
Seveda. Za vsako novo generacijo je zelo frustrirajoča. Vsaka generacija hoče takojšen napredek, toliko bolj, če prihaja do popačene slike tega, kar je bilo doseženo, kot da ni bilo doseženo nič. Vsaka generacija zase si na svoj način zamišlja svobodo in ta postaja vse večja, tako kot pravice. V nekem obdobju je bil cilj doseči zakonske pravice, a to očitno ni bilo dovolj. Včasih je bil pristop bolj kolektiven, zdaj pa živimo v veliko bolj individualistični družbi, zato je boj toliko težji.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
mpslo
# 22.03.2018 ob 06:53
O moj bog. Kakšno patriarhalno hierarhijo ta sanja? Ta paranoja je presegla vse meje zdravega okusa.
Ata
# 22.03.2018 ob 07:10
"Nasilje nad ženskami je način vzdrževanja patriarhalne hierarhije"

Nasilje nad ženskami je popolnoma enako nasilje kot vsako drugo in je opredeljeno v zakonu. Vse ostalo je prazno nakladanje in poskus zavajanja.
Zdejkapopi
# 22.03.2018 ob 07:09
Kaj pa nasilje nad moskimi. A ni prevara tud neka oblika nasilja? Po neki ameriski raziskavi zenske bolj varajo kot moski. A ni neposteno, da zenska vedno dobi otroka po locitvi?
Norisla
# 22.03.2018 ob 07:09
Samo ne omenjajte gibanja #metoo. Danes se bojim kako na pijaco povabit, da me nebi cez 30 let obtozila spolnega napada...
Ata
# 22.03.2018 ob 07:17
Čas bo, da se tole feministično nabijanje konča, saj že meji na norost! Obstajata in bosta in bosta obstajala dva zelo ločena in neenaka spola, ki pa sta enakopravna, torej enaka pred zakonom. To je vse!
Ata
# 22.03.2018 ob 07:21
Naj se raje lotijo kakšnega resnega dela, namesto da z demagogijo in lažno propagando vnašajo nemir med družbo!!
gospod iskreni
# 22.03.2018 ob 07:45
Nasilje nad komerkoli je dokaz prizadetega človeka ne pa patriarhalnosti
Olorin
# 22.03.2018 ob 07:00
"Za razliko od anarhistk in komunistk, ki so hotele biti avtonomne, so sprejele podrejeno vlogo in so, kot pravi Mary Nash, zgolj reproducirale patriarhalni sistem, ki ga je urejala Francova Španija, ter vanj indoktrinirale druge ženske."

Vsaka podobnost s Savdsko Arabijo je zgolj nakljucje in nic vec.
ST11
# 22.03.2018 ob 08:03
Precej zagrenjena zenska, ni ji lahko.
henodarling
# 22.03.2018 ob 08:33
Pred zakonom smo enaki in enakopravni.
Če bi se v družini, šoli, na delu. itd...samo spoštovali med seboj, bi bilo dovolj narejeno za enakopravnost. Ta je prav zaradi nespoštovanja človeka na sploh, kršena obema spoloma!
Začeti je treba doma.
Spoštovati je treba najprej lasne otroke, starše, zakonce, brate, sestre...itd.
Potem tudi zunaj družine ne bo tako težko.
In predvsem je potrebna ničelna toleranca do vsakršnega nasilja.
Nasilja s strani psihopatov in drugih bolnikov pa se pogosto ne da preprečiti.
masterjoze
# 22.03.2018 ob 07:43
"Raziskovalko na področju multikulturalizma in spola"
Hahahha. Človek že od nekaj km daleč vidi, da ta ženska nič ne "raziskuje", temveč aktivistično propagira feminizem, multikulturo in lgbtq++.
In potem davkoplačevalci z lastnim denarjem gojimo take poklicne ideološke skrajneže, da nam solijo pamet po RTV, za uspešne študente in Zoisove štipendije pa ni sredstev...
Lukos
# 22.03.2018 ob 07:53
"Nasilje nad ženskami je način vzdrževanja patriarhalne hierarhije"

Pa kaj je ta jedla nore gobe?
Po večini zagodnih držav, imajo kvote koliko žesnk ( in druge rase ki niso belci ) morajo sprejeti tako v službi kot v univerze. Zaradi žensk so morali znižati standare za sprejeti v poklice kot so vojska, policija....
Se pravi ni važno kako bo moški šolani, talentiran bodo morali vzeti žensko, ker pač rabijo kvote. Če mislite, da je to patriarhija potem vam več ni pomoči.
gospod iskreni
# 22.03.2018 ob 09:47
Da je ironija se vecja feministke same podpirajo prihod najhujsih zatiralcev žensk. Tukaj se vidi da se gre zgolj za ideologijo in nic drugega
feminist
# 22.03.2018 ob 07:43
bo moral nekdo opomnit Mary da ni vec v Spaniji med vladavino Franca; je pa lep del njenega razmisljanja po vzoru Franca.
fah-q
# 22.03.2018 ob 12:53
@furiosa
To so poklici za katere so moški plačani, gospodinjska opravila ženske opravljajo ZASTONJ, po vrhu redne službe.

no, ko ugotovimo, da košenje okol bajte, kidanje snega, nošnja in priprava drv, popravilo strehe, pipe, menjava pralnega stroja predstavlja plačano opravilo za moške potem sem brez argumentov...

al pač?

krneki...
Ata
# 22.03.2018 ob 10:35
spela55>
Ne, ne obstajata dva spola, če si nisi sposoben strokovne literature prebrat, potem je to tvoj problem

Kako pa potem veš da gre za nasilje nad ženskami, če spola ne obstajata?
gospod iskreni
# 22.03.2018 ob 09:41
Problem feminist je glih to da so teoreticarke. Praksa pa je precej drugacna. To se lepo vidi v realnosti. Moja ima eno tako fundamentalistko za prijateljico, oziroma jo je imela. Pa se spomnim da jo je moja enkrat zavrnila ker sva imela midva namen nekam it in je zacelo bruhat iz nje da jo zatiram, da mi je podrejena, da nima nobene besede. Moja ji preprosto ni mogla razlozit da se je ona odlocila da greva nekam in ne jaz. Od takrat se ne slisita vec tako pogosto. Realnost je taka da nekatere zenske uzivajo ko nekaj naredijo za svojega tipa, uzivajo ko so mame, gospodinje in prav nihce jih v to ne sili. Povprecen moski ne bo za nic na svetu udaril svoje žene, za nic na svetu. Ampak feministke pa predpostavljajo da moski zensko sili v to da dela tako kot sama hoce, predpostavlja da smo vsi moski nasilnezi in posiljevalci, predpostavlja da se zenska ni sama sposobna odlocit za nekaj. Tukaj se lepo vidi da realnosti ne poznajo, da vse kar poznajo je moski iz knjige. In s tem delajo veliko skodo lastnemu spolu
hehet
# 22.03.2018 ob 08:51
sicer bi zapadli v razliko med spoloma na podlagi razlik v naravi med moškimi in ženskami
ojoj, to pa res ne smemo hahahahaha

v izrojeni, propadli družbi se izrodi tudi znanje.
Monopattern
# 22.03.2018 ob 18:52
Zlobni moški se vsako drugo sredo v mesecu zberemo na skrivnih sestankih in načrtujemo pogrome na nedolžne ženske za ohranitev patriarhata. Urimo se v raznih efektivnih tehnikah nasilja, da kar najbolje iztepemo feminizem iz ženske. To tradicijo, ki traja že od časov prvih evropskih plemen so šele pred kratkim odkrile požrtvovalne feministične borke in jo razkrile svetu.

No pa se vrnimo nazaj v realnost. Mislim, da ne dovoljenje ženskam bojevanja nima nič skupnega z zatiranjem, ampak izhaja iz biologije. Če v vojni umre polovica mladih mož, bo naslednja generacija otrok lahko enako številčna. Če umre pol deklet, bo v naslednji generaciji pol manj otrok. Treba je malo razmisliti in ne videti zarote za vsakim vogalom.
Zdejkapopi
# 22.03.2018 ob 12:43
Naslednji cetrtek pricakujem naslov: Nasilje nad moškimi je način vzdrževanja matriarhalne hierarhije
fah-q
# 22.03.2018 ob 11:55
@furiosa

kar potem ženske seveda ponotranjijo.

Zakone je pač lažje spreminjati kot miselnost. Dajte ženskam popolno svobodo in izbiro pa bomo videli katera bo še želela biti podrejena moškim.


lol...in seveda moški ne ponotranjijo ničesar, smo svobodni od zgodovine...mi si sami želimo deco, sami hočemo kupovat kombije namesto športnih kupejev, sami si izberemo, da bomo odplačevali kredit za bajto na kateri si polomimo hrbet namesto garsoniere v bloku...ker to so sanje vsakega moškega-imet zafrustrirano nikol zadovoljno ženo, ki vse to rabi za počutje ugodja in ob vsaki malenkost jamra...

ampak to ni nasilje...baje...ker gre za moške...

ponotranjeno je tudi to, da je večina smrti pri delu moških, da so moški VEČKRAT žrtev nasilja kot ženske (moški žrtvi nasilja nič ne pomaga če je to moški-je še vedno žrtev), da delamo več časa in plačamo več za penzijo, ki jo potem znatno manj uporabimo...

pa še tole-glede članka-zakaj sam v francovo španijo (današnja španija ni več niti š od takratne), zakaj ne v čas, ko smo ženo ugrabli ali kupli? bi blo več gneva za zlivat.
gospod iskreni
# 22.03.2018 ob 11:48
Pa da ne pozabim ce moja žena uživa v nečem in je srecna, sem jo jaz prisilil in mi je podrejena. Če mora ženska si pokrivat obraz pa je za feministke verska svoboda. Kako globoko jamo si kopljete
G.Bruno
# 22.03.2018 ob 09:22
Ata
Naj se raje lotijo kakšnega resnega dela, namesto da z demagogijo in lažno propagando vnašajo nemir med družbo!!

Kaj ko bi ti sam upošteval svoj nasvet?
Mazni
# 22.03.2018 ob 10:06
V današnjih kapitalističnih časih si je težko privoščiti klasično patriarhalno miselnost, ko bi moški zahteval od ženske, da je gospodinja doma in ne hodi v službo. Zakaj? Ker moški ne zasluži toliko, da bi skompenziral ženski zaslužek, pa tudi socialni prejemki niso tako veliki in redni, da bi si ti splačalo ostati doma. Drugi vidik je, kaj če moški izgubi službo ali zboli, da izgubi službo, bo potem ženska hitro dobila službo, da bo nadomestila moškega? Ne bo.
Moja mama se je še v socializmu sama odločila, da bo ostala doma gospodinja, čeprav jo je oče spodbujal, naj vseeno gre v službo, sedaj ko je stara, jo pa to tepe, ker nima penzije in je odvisna od fotrove. V prihodnosti bo še samo slabše za tiste, ki bodo doma.
oziris.va
# 22.03.2018 ob 08:19
Seveda je zagrenjena zenska ... osebno imam idejo, zakaj je temu tako, a raje ne bom nič napisal.

Evropa se bo spremenila v vsakem primeru, saj konstantno prihajajo ljudje (beri: večinoma moški) iz Afrike in Bližnjega vzhoda.

Rad bi čez npr. 30 let prebral mnenje takšnih žensk. Upam, da bom doživel.
foxhunt
# 22.03.2018 ob 08:18
V kolikor ta ženska živi v zahodnem svetu ima frustracije, vkolikor na bližnjem vzhodu ima delno prav.
fah-q
# 22.03.2018 ob 15:03
seveda, vsa delavska gibanja od začetka (ki so bila izrazito večinsko moška), so se borila za pravice moških, ne pravice ljudi....

bit feminist postaja diagnoza, ne opis.
pink panther
# 22.03.2018 ob 12:29
če je ona imela nasilnega očeta ali moža to ne pomeni,da smo vsi moški taki
cocker
# 22.03.2018 ob 11:27
Pa ne no zopet Naj gre gospa predavat v arabski in ostali svet, kjer politika in vera ne spoštujeta žensk in so neenakovredne že od rojstva ...
Mazni
# 22.03.2018 ob 11:07
V današnjih časih je tudi čedalje težje deliti klasično gospodinjsko delo na žensko ali moško, ker dejansko tovrstno delo opravljamo vsi, ki imamo čas in smo trenutno doma.
1. kuhanje: tisti, ki pride prej iz službe ali je slučajno doma.
2. pobiranje otrok iz šole in vrtca: tisti, ki pride prej iz službe ali je slučajno doma
3. pranje, čiščenje, pospravljanje, odnašanje smeti: tisti, ki ima čas, in je doma (vključno z otroki, da se naučijo reda in discipline ter pridobijo delovne navade), in ko se nabere dovolj umazanega perila ali posode za v pralni oz. pomivalni stroj.
4. vzgoja otrok: oba starša (včasih se še kakšen zunanji dejavnik vtika, pa ga hitro odpikamo)
5. menjavanje žarnic, sestavljanje pohištva (oba z ženo)
6. vrtanje v zid (moja domena, ker se žena boji dela z vrtalnikom)
Mazni
# 22.03.2018 ob 10:39
@spela55
Saj si lepo zavrnila neargumentirane moške izbruhe gneva nad občutkom ogroženosti, ki jim jih vzbudijo predvsem feministične ženske, pozabila pa si vseeno na nekaj zadev:
- feministke ne protestirajo proti omejevanju zaposlovanja žensk v tradicionalno moških poklicih kot so: rudarstvo, gozdarstvo, avtomehaničarstvo, lesarstvo, matalurgija itd. na nižje plačanih delovnih mestih, temveč bi one povečale stopnjo zaposlenosti žensk na bolje plačanih oziroma vodilnih delovnih mestih predvsem s kvotami glede na spol, ne pa glede na znanje. Se pravi ni več važno, koliko kdo zna, ampak kakšnega spola je nekdo. Ok, to je kao pozitivna diskriminacija, ampak je še vedno diskriminacija, kakorkoli pogledaš. Seveda ni prav, da sposobna ženska ne dobi službe, ker je ženska v pretežno moškem poklicu, ni pa prav, da se sposobnosti daje v ozadje in poudarja kvote.
Jaz že dolgo delam v poklicu, ki je tradicionalno moški poklic, in vidim, da pridejo k nam ženske dveh različnih mišljenj: ene so take,ki hočejo same ustvariti svojo kariero z lastnim znanjem in sposobnostjo in se trudijo biti enakovredne moškim sodelavcem, medtem ko pa druge pričakujejo od moških sodelavcev, da jim bodo tlakovali kariero s tem, da jim bodo vse prinesli na pladnju. Take se tudi grebejo za vodilne položaje, delale pa ne bi oziroma bi za to izkoristile moške s svojimi čari.
Ko sem bil v položaju, da sem razdelil delo med sodelavce, mi je nekaj žensk iz kolektiva reklo, da tega dela ne bodo delale, ker so ženske, čeprav dobijo enako plačilo kot moški in ni bila narava dela nič kaj zahtevnejša.
ukrajin
# 22.03.2018 ob 08:49
Kar naprej poslušamo, kako je ZDAJ vse težje, kot je bilo nekoč, kar pa se ne sklada z dejanskim stanjem v naši družbi. Veliko lažje je zdaj kot pa pred 100 leti. Ampak profesionalni aktivisti morajo širiti paniko in pesimizem, saj bi v nasprotnem primeru ostali brez dela.
gospod iskreni
# 22.03.2018 ob 11:45
Kako zblojeno razmisljanje prav zares. Kot da ženske nimajo svojih misli, samo feministke vedo kaj je prav. In za čisto vsako stvar je kriv moski ali patriarhalnost.
Petja
# 22.03.2018 ob 11:05
Kaj pa Mary misli o položaju žensk in deklic v islamu, še posebej v navezavi z dogajanjem v njej bližnjem Telfordu?

Njen pogled na to me izjemno zanima, avtorja naprošam da jo, v kolikor je možno, prosi za njeno mnenje o tem.
neterk
# 22.03.2018 ob 10:30
spela55, glede poklicev in glede opravil moških si prav nesramno manipulantsko propagandistično posploševala. tudi moški brišemo riti, kuhamo obroke, želimo vzgajati, učiti, soditi, dobiti otroke v skrbništvo... očitno ti tudi to gre vnos, da si moški izbirajo ženske, ki so jim lepe, ker ženske pa si izbirajo grde in stare in REVNE, a ne.
Adder
# 22.03.2018 ob 10:01
Paradoks je, da feministke sploh še toliko govorijo o ženskah. Ker - v okviru njihove ideologije, ki spol obravnava kot družbeni konstrukt - ženske kot biološke entitete sploh ne bi smele več obstajati oziroma bolje rečeno - sploh nikoli niso obstajale. V svetu, kjer bodo ženske in moški enaki, ne bo več moških in žensk, ker jih tudi razlikovati ne bo več mogoče ali pa jih bo celo prepovedano razlikovati. To bo krasni novi svet fluidne nebinarne seksualnosti oziroma bolje rečeno aseksualnosti, saj bi se vsako spolno privlačnost moglo razumeti kot predsodek oziroma kot relikt patriarhalne preteklosti. In potem tudi feminizmu ne bomo več rekli feminizem, ampak kvečjemu aseksualizem.
Ni_Nicka
# 22.03.2018 ob 09:09
Dokazale smo, da zmoremo stati v prvih vrstah, neustrašne, se zoperstaviti kapucarjem! Moj poklon, drage dame!
nvk
# 22.03.2018 ob 21:40
Ženske so si svoje pravice izborile same, če bi bilo po volji večine moških, bi še danes za pečjo nogavice pletle.

Če bi bili moški res tako zlobni v takšni številčnosti, potem bi verjetno ti danes pletla nogavice in ne pisala neumnosti na spletu. Isto kot če bi bili vsi belci zlobni, potem bi črnci v Ameriki še vedno obirali bombaž. Svet ni črnobel.

Dajte ženskam popolno svobodo in izbiro pa bomo videli katera bo še želela biti podrejena moškim.

Popolne svobode ni, pa v marsikaterem "klasičnem" gospodinjstvu ima gospodinja zadnjo besedo. Spet, svet ni črnobel, dosti je tudi odvisno od karakterja obeh v zvezi.

Dokler bo peka peciva označena za "žensko opravilo" in je ne bodo v enaki meri prakticirali tako moški kot ženske bo to izraz podrejenosti, da.

Zato je tako malo mojstrov v kuhinji. Aja pol pa, ko je preveč descev, pa naenkrat spet ni kul. Iščete neko nedosegljivo utopijo.
Mazni
# 22.03.2018 ob 12:32
Včasih moja žena glasno razmišlja, kaj bi bilo potrebno kupit, pa ji rečem, super greva kupit, plačava pa vsak pol, potem jo pa želje minejo. Le zakaj? :)
ebdb
# 22.03.2018 ob 12:14
lol zbrisal so komentar v katerem povem dejstvo - več kot 40% žrtev domestic abusa je moških - poguglajte, to dejstvo je objavil še Guardian
windstorm
# 22.03.2018 ob 11:47
Dajte ženskam popolno svobodo in izbiro pa bomo videli katera bo še želela biti podrejena moškim.

Ne nahajamo se v Savdski Arabiji, če mogoče nisi opazila.
neterk
# 22.03.2018 ob 11:39
No, saj ene ženske so zagotovo deprivilegirane žrtve nasilnih mož,, to zagotovo drži in je vsega obsojanja vredno. Ampak zdaj to posploševati na vse moške... Feministke naj v svoji borbi lepo konkretizirajo probleme, izpostavijo konkretne nosilce probleme, pa bo. Ne pa, da se na eni strani se posplošuje čez mejo, na drugi strani pa želi konkretiziranje čez mejo... Pa brez zamere, da feminizirani poklici izgubljajo veljavo (kot vzrok ali posledica, težko rečem, domnevam pa, kakšen odgovor bi imela Špela55), je vsekakor pomemben indikator.
Ata
# 22.03.2018 ob 10:51
spela55>
Se mi pa zdi zanimivo, da s se recimo ti, prav potrudil omenit, da je naj bi bila tista ženska od "kolega" lepa.

Lepota je zelo pomembna. Narava je poskrbela, da nezavedno prepoznamo tisto, kar gre v prid reprodukciji!

Tebi odpiranje knjig resnično predstavlja velik problem, kajne? :D

Ne, da mi to predstavlja problem, le skrbim da se zaradi mentalne higiene šunda ne dotikam!
dejneseri
# 22.03.2018 ob 09:59
‘Fantje’, se kar ne uspete demantirat teh feministk, vedno znova dokazujete da imajo prav.
Zgleda da vas vsakodnevno tepejo, posiljujejo in mecejo po stopnicah...
ksenak2
# 22.03.2018 ob 09:32
Pa poglej poglej, kako jih razdražijo preprosta gola dejstva! Je bilo enkrat samo okrog sto let nazaj, ko ženske še niso smele študirat npr medicine v demokratičnih ZDA, potem ko so jih le pripustili nekako zraven, so pa morale najprej tla poribat in skuhat svojim moškim kolegom, šele potem pa so lahko šle na predavanje anatomije - o tem je pisala Alenka Puhar v podlistku v Delu pred par deset leti, pa mi predvsem to ostalo v spominu. Tako da mlade punce, vam se zdi 100 let zelooooo daleč, amapk pazite, tukaj imate take ate, ki čakajo na svoj trenutek.
Ramus
# 22.03.2018 ob 09:11
Takih člankov sploh ne berem več, samo še z ena ocenim to feministično propagando in grem naprej,...
Lovec
# 22.03.2018 ob 07:45
Če ste vprašali dekleta, ki so hodila v srednjo šolo, kjer ni bilo fantov ali pa so bili ti v izraziti manjšini boste lahko razumeli tudi drugače.
g1n3k
# 22.03.2018 ob 14:42
Govorim o raziskavah OECD, ki definitivno ni feministična organizacija, ampak vsak izgovor je dober, kajne..
.
Pokaži mi eno samo znanstveno. Tako da lahko vidim transparetno kakšen statističen vzorec in metode so uporabljene. Resnično me zanima katera pove kako se moški leta 2018 v Sloveniji ukvarjajo s hobiji med tem ko ženske garajo v gospodinjstvu. Večinoma so vedno hujša posploševanja, diametralno nasprotna glede na dejansko stanje.
Majster Miloš
# 22.03.2018 ob 13:14
Ševpomnite, ko smo, kot otroci, si gradili hišice na drevesu? Takrat so punce ostale dol, na zemlji, mi smo se pa fajn imeli na višini. Vse do takrat, dokler nas ni pričelo ščemeti med nogami, potem so ta brezvezna-neuporabna bitja postala zopet zanimiva. Tako smo jih deojemali.

Kasneje smo se tudi stepli, samo, da bi dobili njihovo pozornost a te so to s pridom izkoriščale, uporabljale svoje šarme, lepoto. Jah, ta najlepša je bila vedno oblegana, potem so ji sledile ostale, morda so mislile, da bodo tudi one dobile kos pogače, so jo, vendar tistega ta slabšega!
Fizično neprivlačne, se pa zadržujejo na forumih, izredno podobnim kot je ta in s pridom dobivajo pozornost od nič hudega slutečih posameznikov.

Komediantke. :)
Đorđ Buš
# 22.03.2018 ob 12:40
Mi namesto te rakave ideologije, ki ima za cilj zatreti nataliteto Evropejcev, medtem ko uvaža in spodbuja rodnost invazivne mase ljudi, rabimo

Sledeče dve stvari:
1. Da moški postane spet moški
2. in da ženska postane spet ženska
Pol bi blo zelo fajn, da si izmenjata številki in prepustita naravi pot )
Kazalo