Prizor Skywhaleovega krstnega leta (leta 2013). Foto: EPA
Prizor Skywhaleovega krstnega leta (leta 2013). Foto: EPA
"Čaščenje ženske silhuete in rodnosti obstaja že od samih začetkov umetnosti - gre samo za to, da je Patricia za te teme našla sodoben izraz," je komentirala direktorica muzeja v Tarrawarri Victoria Lynn. Foto: EPA
Dela Patricie Piccinnini navadno izzovejo močna čustva, pa naj bo to odpor ali občudovanje. Foto: EPA
V napihnjeni obliki je velik kot sedemnadstropna stavba, upravljati pa ga mora kar pet ljudi. Kadar je veter (pre)močan, ima tudi zelo specifično težavo: prsi se dvignejo in začnejo v zraku plapolati kot krila. Foto: EPA

Ko je orjaški balon na vroč zrak maja 2013 nad Canberro zajadral na svojo krstno plovbo (in tako pomagal proslavljati stoletnico avstralske prestolnice), so se meščani zgražali, češ da jih to groteskno bitje pač ne predstavlja. Nekatere so zmotila orjaška vimena, druge orjaška cena (ki se je gibala v šestmestnih številkah).

A to "Nebesnega kita" (Skywhale) pač ni odvrnilo. Če bo vreme lepo, bo 22. novembra zaplul nad slikovito dolino Yarra v Victorii. Območje je zelo priljubljeno med balonarji, tokratni let pa bo promocija za razstavo Patricia Piccinini and Joy Hester: Through Love ..., ki jo pripravlja muzej umetnosti v Tarrawarri. "Lepo jo je videti v zraku, ker je čudovita prezenca," je testni let za The New York Times komentirala umetnica.

Skywhale je po prvi avstralski premieri v zadnjih letih potoval na Japonsko, Irsko in v Brazilijo - in si spotoma pridobil oboževalce po vsem svetu (kar nekaj ljudi si je njegovo obličje menda vtetoviralo na telo). Še največji odpor do njega je v domovini: marsikdo je to reakcijo razumel kot nazoren dokaz tega, da se Avstralci ob vsaki avantgardi (ali že goli nekonvencionalnosti) počutijo nelagodno.

Materinstvo pač ni eksplicitna tema
Vidni politiki so leta 2013 komentirali, da gre za "javno sramoto", argumentirali, da so baloni in umetnost nezdružljivi ter se zgražali nad visoko ceno (350 tisoč avstralskih dolarjev). Še največ posmeha so bila deležna vimena, ki se navezujejo na umetničino stalno temo plodnosti in materinstva. "Zame je to materinski lik, kakršni v mojih delih utelešajo moč in lepoto. Ljudje tega niso videli, ampak so skušali vse skupaj seksualizirati. Deset dojk je za marsikoga konfrontacija. Ampak po drugi strani pa dojke obstajajo, da hranijo podmladek."

Razstava Patricia Piccinini and Joy Hester: Through Love … bo skupaj predstavila dela dveh avstralskih umetnic, Piccinini in modernistke Hester, ki je bila za mlajšo kolegico velika vzornica. Organizatorji upajo, da bo orjaški balon pomagal promovirati kulturno ponudbo tega območja, ki bolj slovi po svojih naravnih lepotah.

"Čaščenje ženske silhuete in rodnosti obstaja že od samih začetkov umetnosti - gre samo za to, da je Patricia za te teme našla sodoben izraz," je komentirala direktorica muzeja v Tarrawarri Victoria Lynn. "Umetnost obstaja zato, da nam ponuja izzive, in Skywhaleu je to definitivno uspelo."

Upravljanje balona, ki so ga po naročilu izdelali v Bristolu, je poglavje zase. V napihnjeni obliki je velik kot sedemnadstropna stavba, upravljati pa ga mora kar pet ljudi. Kadar je veter (pre)močan, ima tudi zelo specifično težavo: prsi se dvignejo in začnejo v zraku plapolati kot krila.

Novodobni Frankenstein
Eden od pomembnih navdihov za nastanek dela Skywhale je bil roman Frankenstein, ki ravno letos praznuje 200-letnico prvega izida. Pametno bi bilo torej pred očmi obdržati nauk slavne zgodbe Mary Shelley - da moramo vzljubiti pošasti, ki smo jih ustvarili sami. Z besedami Victorie Lynn: "Zakaj ne moremo preprosto sprejeti nepopolnosti?"